Eden najuspešnejših hrvaških dramatikov Tomislav Zajec se v dramskem besedilu Franz dotika vznemirljive teme ugovora vesti, kar je v današnjem času, ko divja vojna v Ukrajini, še toliko bolj aktualen problem. Besedilo Franz namreč temelji na resničnem dogodku iz leta 1943, ko se je v nacistični eri zgodilo nekaj popolnoma nepredstavljivega: Franz Jägerstätter, preprost avstrijski kmet, mož in oče treh otrok se je drznil zoperstaviti Hitlerju, ko se je odrekel poslušnosti vermahtu in zavrnil sodelovanje v eni največjih vojnih morij; tako je postal simbol upora proti nacistični mašineriji. Svoj »ne« nacizmu je seveda plačal z življenjem in poniknil v anonimnost. Šele v zadnjem času se je, potem ko so ga razglasili za mučenca ter tudi po zaslugi drame Jägerstätter Felixa Mittererja in filmski upodobitvi njegovega življenja v filmu Skrivno življenje Terrenca Malicka, obudilo zanimanje za tega načelnega moža, ki je postavil etična vprašanja nad vse in se odločil raje za smrt kot za konformizem in poslušnost nacizmu.
Tako tudi Tomislav Zajec v svoji monodrami Franz postopoma in skozi oči »opazovalca« razkriva življenjsko pot in usodno odločitev Franza za vztrajanje pri etičnem načelu »Ne ubijaj«, namesto slepe poslušnosti Führerju. Ali kot pravi Franz: »Recimo, a ni pravzaprav smešno, ko se ne moreš odločiti, ali je ta vojna, ki smo jo začeli, pravična ali nepravična? Ampak ali se kdaj vprašate, če smo mi, nemški narod, tako rekoč misijonarji v tujih deželah, kakšni so torej ti misijonarji, ki odhajajo v neznano z brzostrelkami in tanki, da bi spregovorili o resnici?«
