Ko sem bila mlajša, okoli deset, dvanajst let, sem šla z mami pogosto v gledališče. Mogočne scene, lepe obleke in strastna čustva igralcev so me vedno prevzeli. Spomnim se predstave na Mali sceni MGL Cafe Dada. Gledalci smo sedeli za mizami, vse skupaj je bilo videti kot nekakšna kavarna oz. skoraj bar in igralci so se premikali med nami. Najbolj živo se spomnim prav Nine Rakovec v vlogi Emmy, kmalu po začetku me je opazila in dobila sem kartico z Emmyjinim podpisom za spomin. To je bilo prvič, da me je kateri od igralcev opazil v občinstvu, zato se mi je dogodek posebej vtisnil v spomin, čeprav je bil le del igre. Od takrat sem Nino videla še v mnogih drugih predstavah in definitivno je postala ena mojih najljubših igralk na slovenski sceni. Po njeni zaslugi je MGL moje najljubše gledališče. Zares pogrešam večere, ko sedim med gledalci in nestrpno čakam, da se zavesa dvigne in predstava začne. Najbolj pa pogrešam navdušenje, ki ga čutim pred začetkom iger, v katerih igra Nina.

- Živa Matevc