Prav tako so zastarele njegove angleške fraze, kar bo po našem mnenju zaznal tudi slovenski gledalec/bralec. Rolf s svojimi izjavami obenem razkrije svoje nepoznavanje moderne tehnike (npr. »un program za dol jemat emtripeje«, »vapaš muzko na svoj mobilc«).
Sledi nekaj konkretnih dilem, ki jih moramo s skupino doreči do končne verzije prevoda. Težavo nam dela beseda »pol« oz. »potem«, nagibamo pa se k temu, da bi uporabljali obe, registru primerno.
Rolf na koncu oceni Blankin prizor z besedo »močan«, kar se morda sliši nerodno, a je morda tu dobeseden prevod primeren, saj je Rolf sam v zadregi in išče primerno besedo.
(lekt. Mita Gustinčič Pahor)
Vloge:
ROLF – učitelj dramske igre (snobovski oče, Bog, učitelj zgodovine, plesalec, demonski režiser, Olivijina mama v starejših letih)
BLANCA – učenka (šepetalka, Olivijina mama, plesalka, trojica mladih)
IDRIS – učenec (fant, ki si vrta po nosu, sveti Peter, nasilnež v dvigalu, trojica mladih)
OLIVIA – učenka (snobovska mama, angel, zbadljivka, MC Hammer)
SANOJ – učenec/učenka (klopica, Dolores, oblak, plesalec, nasilnež v dvigalu, trojica mladih)
Igra je predstavitev igre, ki jo je učitelj dramske igre napisal skupaj s svojimi štirimi učenci Blanco, Idrisom, Olivio in Sanojem. Učenci so dobili nalogo, da vsak od njih napiše svoj sanjski prizor iz Strindbergove Sanjske igre. Ker drame niso prebrali, si koncept »sanj« razlagajo dobesedno in zato v svojih prizorih upodobijo lastne sanje in ne Strindbergovih. V vsakem prizoru ima ena od oseb moč nad dogajanjem. Prvi prizor je Rolfov, potem pa si v tem vrstnem redu sledijo: Blanca, Idris, Olivia in Sanoj. V prizorih 1–4 je Sanoj tih in nemočen. V 5. prizoru se vse spremeni. Meje med posameznimi prizori naj bodo zabrisane. Končni rezultat je pet prizorov, ki nosijo močan pečat takšne resnice, kakor jo vidi vsak osrednji lik.
Prizor postane orodje za izvajanje moči, za samoizražanje in samoprevaro. Prizor vsakemu da možnost, da zaigra Boga.
BLANCIN PRIZOR (prevajalca: Polona Bohlin, Tadej Trebec)
ROLF je nenadoma bolj negotov, BLANCA ne tako plehka kot v prejšnjih prizorih, IDRIS nenadoma govori brez naglasa. Ko se po prvem prizoru oder ponovno razsvetli, opazimo, da ROLF stoji na zdelanem odru v dramski učilnici. Njegova angleščina postane veliko bolj poslovenjena.
ROLF (občinstvu na podelitvi oskarjev): But... Sorry but before I goes off this scene I just fil det aj moram say uan mor veeery important ting. Dis award gous aut tu ol you different pipels aut there who has drims and tinking »no maj drim is badder than other pipels drims«. Aj uont to tell ju this: If you heu a drim never gives it ap and klajmb on to it na ol kripls and pretege because uan day uan day dej uill! Dej uill kam t…
ROLF se zmede, ko se zave, da so BLANCA, IDRIS, OLIVIA in SANOJ prišli na oder in ga opazaujejo. Nekaj nelagodnih sekund. Učenci se začnejo krohotati. ROLF se odkašlja.
ROLF: Živjo, dobrodošli, sploh nisem videl, da ste ... Fajn. Jaz bom samo ... Usedite se zaenkrat.
ROLF zapusti oder. Takoj se vrne.
ROLF (BLANCI): No, kako se ti je zdelo?
BLANCA: Gremo naprej.
ROLF: Tako je pač pisalo ”živčen učitelj dramske igre, ki ga nihče ne spoštuje” in zdaj sem se delal še bolj ”živčnega” (pokaže način, kako igrati živčno), kot samo ”živčnega” (pokaže še drugačen način, kako igrati živčno). Kaj praviš?
BLANCA (ga ignorira in se osredotoči na navodila): Blancin prizor se nadaljuje tako, da občinstvo izve, kako je bilo, ko smo izbirali igro. Tisti, ki igra Blanco, stoji malce v ozadju. Idris igra Idrisa in Blanca igra Blanco in ...
SANOJ opozori nase.
BLANCA: Ja, saj res. Ti igraš klop.
SANOJ je nezadovoljen.
BLANCA: Kaj? To je pomembna vloga!
SANOJ postane klop, na katero se IDRIS in BLANCA usedeta.
ROLF: A je bilo malce pretirano tisto z naglasom na koncu?
BLANCA: Tisti, ki igra Rolfa moti Blanco, medtem ko se ona pripravlja.
ROLF: Oprosti. Kaj se potem zgodi?
BLANCA: Tisti, ki igra Blanco reče: Kar začnite.
OLIVIA vzame svoj mobitel in začne esemesat. IDRIS muči SANOJA, potegne vžigalnik vzdolž klopce, začne vrezovati svoje ime v SANOJEV hrbet. SANOJ se trudi ostati tiho kljub bolečini.
IDRIS: Pst... Tiho, klop!
ROLF: Oh! Hey guys, what’s up in the house?
Mučna tišina, ko IDRIS in OLIVIA ignorirata ROLFA, ki poskuša narediti vtis s svojim zastarelim slengom. IDRIS se kmalu začne norčevati iz njega.
ROLF: Idris! Yiggediyiggediyiggedi-YO!
IDRIS: Kva?
ROLF: What’s moving on the corner and what’s up in the mother- fucking house mister man?
IDRIS: Just chilling you know.
ROLF (se trese): Yes chilling! Of course. Freezing.
IDRIS (se začne norčevati iz ROLFOVEGA pomanjkljivega znanja slenga): Fo shizzel my nizzel!
ROLF: Kriss Kross right back at you.
IDRIS: You be reprezentin’ dawg?
ROLF: Yes my man (nakaže z glavo proti OLIVIJI). Or woman.
IDRIS: You be holdin’ the fort down or whut?
ROLF: Yes, I´m holding it, ice ice baby.
IDRIS: You down.
ROLF: High five on the flip-side.
ROLF poskuša z dlanjo udariti pet z IDRISOM. Slednji ga ignorira.
ROLF: Wow, Olivia. Kera huda reglja.
Premor.
ROLF: A ma ... vibro?
OLIVIA: Aa? Ja. Zakaj?
ROLF: Me sam tko zanima.
Premor.
ROLF: A ma ta un Napster?
OLIVIA: Kva?
ROLF: Tvoj mobitel. A ma Napster?
OLIVIA: Napster?
ROLF: Ja. Un program za dol jemat emtripeje? A lahko vapaš muzko na svoj mobilc?
OLIVIA ga ignorira.
ROLF: Kaj si pol mislite? O mojem uvodnemu prizoru? Dober, ne?
OLIVIA: A se lahko že odločimo, katero igro bomo delali? To se vleče že kakšen mesec.
IDRIS: Dva.
OLIVIA: In še nič nismo naredili, samo tebe gledamo in flopamo bedarije. Kaj se v bistvu sploh dogaja?
ROLF opazi, da je IDRIS vrezal svoje ime v klop (= SANOJEV hrbet).
ROLF: Aha?
IDRIS: Nisem bil jaz.
ROLF: A da ne?
IDRIS: Koji kurac sem jaz zdaj kriv?
ROLF: Ja, tuki piše “Idris car”, tako da ... Kdo drug bi pol bil?
IDRIS: Mogoče tvoja mama?
ROLF (živčno): Ni šans! Ker moja mama nikoli ne bi uničevala nedolžnih učiteljevih rekvizitov in potem še obtožila nedolžnih mam nedolžnih učiteljev.
ROLF pogleda ostale učence. Ne dobi niti približno enakega odobravanja kot v prvem prizoru. IDRIS premeri ROLFA, gre okoli njega. Nenadoma gre IDRIS s hitrimi koraki proti ROLFU, dvigne roko, kot da ga namerava udariti, ROLF poskuša mirno obstati, a drhti po celem telesu.
ROLF (na smrt prestrašen): Takšne fore pri meni ne delujejo. Jaz sem Ro…
IDRIS podre ROLFA z enim udarcem.
ROLF (momlja): Rolf! Rolf! Rolf! ...
BLANCA (IDRISU): A je bilo to res nujno, ali kaj?
ROLF se opotekajoče postavi na noge.
ROLF: Ej, it’s cool man. Hang loose mongoose.
BLANCA: Rolf. Imaš kaj pojma, katero igro bomo delali?
ROLF (opotekajoče se): Hja … Obstaja ena kar kul drama Sanjska igra od Strindberga. In potem je še tista ... Sonata strahov od Strindberga. Ali pa, zakaj ne bi kakšnega Strindberga, ali pa ... Jah ... S Strindbergom ne moremo nikoli zgrešiti, a ne?
BLANCA: Ampak Rolfič. Mi ne bi igrali Strindberga.
OLIVIA: Mi bi igrali kaj svojega. Kaj novega.
ROLF: Strindberga?
BLANCA: Daj no, Rolfič. Mi bi radi naredili svojo igro. Saj se strinjaš s tem, valjda?
ROLF: Sanjsko igro?
BLANCA: Ja, ok. Naredili bomo sanjsko igro … Svojo lastno sanjsko igro. A je prav?
VSI: Ja!
ROLF (srečno): Strindberg!
BLANCA: Super! Potem pa dajmo še malo muzike in dima …
BLANCA nabere nekaj zapletenih rekvizitov – invalidski voziček, oblačila, angelska krila, božjo brado, svetniške sije, harfe itd. SANOJ dobi kostum za oblak in ploščo za ustvarjanje grmenja ter se usede v invalidski voziček, da bo igral DOLORES.
ROLF: Uau! A si vse to ti pripravila?
OLIVIA: Pizda, si priliznjen.
BLANCA: Pol gremo takoj na Blancin sanjski prizor. Ki se imenuje ...
ROLF, OLIVIA, IDRIS in SANOJ se postavijo v vloge, ki jim jih je napisala BLANCA.
ROLF (z globokim glasom): God’s creation of Dolores. The theatre version.
BLANCA (občinstvu): Imam ponavljajoče se sanje … Govorijo o Dolores. O moji mrtvi dvojčici.
IDRIS in OLIVIA postaneta pozorna, ko zaslišita ime DOLORES.
BLANCA (občinstvu): Dolores je bila točno taka kot jaz, samo … drugačna. Ampak ne čudna. Posebna. Samo ljudje tega niso štekali. (zašepeta in pokaže proti SANOJU). Tam sedi ... v vozičku. Dajmo.
IDRIS/FANT, KI SI VRTA PO NOSU (omahuje, ali naj izreče repliko, ki mu je bila dodeljena): Ej … Glej tega kripla …
OLIVIA/SNOBOVSKA MAMA (omahujoče): Hmm … Ljubček, ne glej tja, tako ja, nehaj zdaj gledat.
IDRIS (omahujoče, vpraša BLANCO): A je ful prizadet in to?
BLANCA: Bolj zlobno morata zveneti.
IDRIS/FANT, KI SI VRTA PO NOSU: Glej tega kripla!
OLIVIA/SNOBOVSKA MAMA: Ljubček, ne glej tja, tako ja, nehaj zdaj gledat.
IDRIS: Kripel usekan!
ROLF/SNOBOVSKI OČKA: Da, pa še res je. Človeka resnično mine apetit.
BLANCA (jih prekine): TIHO! Tako ne boste govorili o moji sestri, jasno?
FANTA, KI SI VRTA PO NOSU, SNOBOVSKO MAMO in SNOBOVSKEGA
OČKA postane sram.
BLANCA (občinstvu): Vse, kar so videli, je bila lupina… Vse, kar so videli, je bila bolezen, ki je mojo sestro razjedala od znotraj in zaradi katere je začela šepati in končala na invalidskem vozičku in morala jemati vsa tista zdravila … Dolores. Njeno ime, samo poslušajte ga. Do-lo-res…
BLANCA da navodila soigralcem, kako naj večglasno izgovarjajo "Dolores".
BLANCA: Najlepše ime na svetu. Nikoli se nisem ozirala na njene skuštrane lase ali na njeno slinjenje ali na posrane obleke ali karkoli drugega. Videla sem samo pege in dolorično domišljijo, ki je peskovnike v trenutku spremenila v živi pesek in veje v svetlobne meče in pot v šolo v najtežjo plezalno smer v Himalaji. Dolores. Edina punca na invalidskem vozičku, ki je znala kalašnikovko oponašati bolje od fantov.
Premor. BLANCA se odkašlja in zbere. SANOJ poskuša previdno razbremeniti vzdušje z lahnim grmenjem.
BLANCA: Ne zdaj! Kmalu. No ... Moj prizor iz sanj se nadaljuje tako, da naštejem pet stvari, ki sva jih z Dolores sovražili. Bi jih radi slišali? (brez premora) Prvič: uničevanje okolja, drugič: mučenje, tretjič: reklame za melodije za mobilce, ki jih vedno vrtijo dvakrat zapored, četrtič: ljudi, ki v poletni vročini pustijo svoje pse v avtih. In petič: najbolj sva sovražili idiotske nasilneže, ki morajo vsak semester začeti tako, da se spravijo na svoje učitelje in …
IDRIS: Povej že enkrat, v čem je point! Saj sem se opravičil!
ROLF: Ššš … ne pozabi na PP – pakt poslušanja!
BLANCA: Hvala.
BLANCA: Potem naštejem vse stvari, ki sva jih z Dolores imeli radi. Na primer pingvine. Radi sva imeli pingvine. In radi sva si pripravili sladoled in šli na telefon in na sladoled pozabili za ravno dovolj časa, da je postal takole na pol stopljen in ravno pravi. Radi sva se smejali besedam, ki zvenijo perverzno, pa čeprav to niso, na primer "peanuts" ali "cocktails". Radi sva sunkovito odgrinjali težke zavese. Radi sva imeli vonj po sladkorni peni, bencinu in sveže pokošeni travi.
OLIVIA: A bomo samo sedeli, ali kaj?
BLANCA: Ššš … Ampak najraje sva si pripovedovali zgodbe. Dolores je dobila ideje in jaz sem jih odigrala. Dolores je imela domišljijo, jaz pa telo. Najljubša mi je bila tista, ki pravi, kako naju je Bog ustvaril. Najboljši dvojčici na svetu. Zdaj ste pa vi na vrsti.
DOLORESINA ideja božjega kraljestva se izoblikuje na odru. BLANCA
razdeli rekvizite. ROLF igra Boga, OLIVIA igra angela, SANOJ igra oblak in IDRIS z odporom igra svetega Petra.
BLANCA: Sveti Peter, si pripravljen?
IDRIS (godrnjaje): Boš že še dobila svoje.
OLIVIA (si negotovo ogleduje svoja krila): A moram to imeti na sebi?
BLANCA: Je to tvoj prizor ali moj?
OLIVIA: Ne, samo sem mislila …
BLANCA (pokaže z znakovno govorico): Čigav prizor je to?
OLIVIA: Tvoj.
BLANCA: Dobro. Naštimaj si krila in drži ... gobec. Okej. Pa začnimo. Gremo.
OLIVIA si nadene krila in začne z odporom masirati stopala BOGA.
BLANCA/GLAS PRIPOVEDOVALCA: Bog sedi na odru, izčrpan po napornem delovnem tednu v nebesih. Malo je nerazpoložen, saj veste, tako kot so lahko včasih ljudje ob nedeljah zvečer. Cel teden je ustvarjal zemeljske stvari …
ROLF/BOG: Pa poglejmo … Najprej sem ustvaril temo, svetlobo in besede. Potem sonce, morja in ribe in ptice. In seveda pingvine.
BLANCA: HAHAHA, tukaj pustimo premor za smeh.
ROLF/ BOG: Potem so bili na vrsti kontinenti in levi, antilope in žuželke. Potem pa še Adam in Eva ter tista kača …
BLANCA/GLAS PRIPOVEDOVALCA: To je bil za Boga res uspešen teden. Kljub temu nekaj ni v redu. Nekaj manjka … sveti Peter?
IDRIS/SVETI PETER (prebere z ravnodušnim glasom): Kaj je zdaj, Bog?
OLIVIA/ANGEL: A je kaj narobe?
BLANCA: Točno tako. In potem Bog ...
OLIVIA: Zakaj morajo angeli Bogu masirati noge?
BLANCA: Ker je Dolores tako rekla! Okej? Ne oporekaj Bibliji, koza.
OLIVIA: Ampak, a ne bi raje …
BLANCA: TIHO! Se pravi … Bog? No, naprej.
ROLF/BOG: Okej, sveti Peter. En problem imam ...
BLANCA: Svetovni glas.
ROLF: Oh, hvala! Ehm.
ROLF/BOG: Ustvaril sem vse, kar je potrebno na planetu Zemlja. Domislil sem si celo zelo hecno žival, ki se imenuje lemur. Moral bi jih videti, lemurji so zakon. Zelo smešni.
IDRIS/SVETI PETER: Celo bolj od pingvinov?
BLANCA (označi premor za smeh): HAHAHA.
ROLF/BOG: Ja. Mislim, da. Ampak nisem prepričan.
IDRIS/SVETI PETER: V čem je torej problem?
ROLF/BOG: Še vedno nekaj manjka. Potrebujem še nekaj, da bi svet postal popoln. Potrebujem …
BLANCA: In tu se začne grmenje in bliskanje v ozadju … Zdaj!
SANOJ spusti grmenje in bliskanje.
ROLF/ BOG (vstane): Potrebujem ...!
BLANCA: Viharji in potresi …
ROLF/BOG: POTREBUJEM ...!
BLANCA: Vulkanski izbruh in ognjemet …
ROLF/BOG: POTREBUJEM ENO BLANCO IN ENO DOLORES!!!
Tema izgine, oder je normalno osvetljen. Vsi čakajo na BLANCINA nadaljnja navodila. Premor.
IDRIS: In?
BLANCA: Ja?
OLIVIA: Kaj pa zdaj?
BLANCA: To je vse. Najino stvarjenje. Po Doloresinem evangeliju.
Premor.
OLIVIA: A je to vse, kar si spravila skupaj?
BLANCA: Bolj ali manj.
OLIVIA in IDRIS se začneta krohotati.
BLANCA: Kaj?
IDRIS: To je bila ena ful beda!
BLANCA: Ti boš rekel.
ROLF: Dobro, dobro. Blanca. Vseeno bi nam lahko povedala, kaj se je zgodilo potem, tako da vidimo, ali bomo vključili še preostalo.
BLANCA: Kdaj potem?
ROLF: Z Dolores, mislim. Tvojo ljubljeno sestro.
BLANCA: Potem se ni nič več zgodilo. Oziroma … Vse bolj je bila bolna in potem …
ROLF: In …
BLANCA: Potem je večinoma ležala v postelji …
ROLF: In potem …
BLANCA: Potem se je vse redkeje zbujala …
ROLF: In potem …
BLANCA: … je od vseh zdravil začela smrdeti kot tovarna kemikalij in imela v iber odpiljene nočne more.
ROLF: Kakše pa …?
BLANCA: Da je, na primer, pozabila plačati položnice ali pa rezervirati stroj v pralnici.
ROLF: In potem …
BLANCA: Potem se je še zadnjič zbudila in me stisnila za roko in mi zašepetala: »Hvala, Blanca. Hvala, da me nisi nikoli razočarala. Hvala, da si mi stala ob strani do konca. Hvala, hvala, hvala …«
ROLF (jo prekine s citatom iz Sanjske igre): Škoda ljudi! Oprosti, nadaljuj …
BLANCA: To je bilo to. Držala sem jo za roko. Poljubila sem njeno slano lice. Poslovila sem se od svoje ljubljene sestre.
Premor.
IDRIS: Kakšno sranje …
ROLF (prekine): Ššš …
OLIVIA: A ne boš nič o pogre…?
BLANCA (prekine): Ne! To je moj prizor. Jaz odločam. Kajne, Rolfič?
ROLF: Ja, seveda. Mislim, da se lahko Blanci zahvalimo z AV. Z aplavzom vzpodbude.
ROLF ploska iskreno, SANOJ, IDRIS in OLIVIA nezavzeto.
ROLF: Hvala, Blanca, da si to delila z nami. Hvala, hvala, hvala, hvala. Bilo je izredno ... močno.
BLANCA: Bil je hud filing.
ROLF: Ne, resno mislim. Idris! Kaj se zgodi potem?