Zgodovina je tisto, kar pripovedujejo drugi; zato trem sofijam (Sophie Scholl, Sofiji Lvovni Perovskajevi in Marie-Sophie Germain?) ni treba spregovoriti, da bi o njih izvedeli vse. Zgodovina na splošno ni nekaj, skozi kar bi ženske zlahka spregovorile: prah stoletij jim maši usta in se nabira na njihovih dosežkih, medtem ko vestno loščimo sleherni migljaj njihovih sodobnikov. Namesto sofij govorijo trači in obrekovanja kuharic vseh vojn in soldati, ki bodo končali njihova življenja. Resnična zgodovina, ki se dotika vseh nas, je kronika ponižanih, tistih, ki nikoli niso prišli do besede. Zgodovina je kronika sofij, ki so se znašle v vojni. Kateri vojni? To je v resnici nepomembno, saj vojna ni nekaj, kar pride in gre, vojna je vedno tu, le včasih klije tako tiho, da je na prvi pogled niti ne opazimo.
Zahvaljujem se Ivi Krajnc Bagola za spodbudo in besedo predajam Katji Perat.
Povezava: Simona Semenič: sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije