Junaka, če ju lahko tako imenujemo, sta našla zavetišče v utesnjenem prostoru, kjer se skrivata že dalj časa. V prostoru, kjer se je minevanje časa ustavilo in zaradi česar je upanje na smrt, ki nikoli ne pride, edina oprijemljiva stvar. Predstava je kolaž različnih, včasih nasprotnih in na videz nepovezanih prizorov, ki v celoti ustvarijo koherentno umetniško dejanje in razpirajo specifično perspektivo na temo smrti. Preigravanje z lutkovnim medijem v kombinaciji animacije živega igralca, izdelanih lutk in teatra objekta zaseda osrednji prostor uprizoritve.
V predstavi gre za prepredenost več svetov: od pravljice do resničnih osebnih spominov, filozofskih pristopov, zgodovinskih dogodkov, preteklih percepcij … pa političnih, socialnih in družbenih problematik.