Plesni performans.
Žalostna misel, ki jo lahko plešeš je misel in hkrati vodilni motiv druge celovečerne predstave avtorskega opusa, ki nadaljuje nit dvojnosti in nasprotujočih si silnic življenja, stkane iz surovosti stvarnega in vere v ideale. Osrednji lik predstavlja moški idealist, večno ujet v njemu zelo dragoceno obliko melanholije. To je moški, ki se predaja občutkom jeze in žalosti, kontemplira o absolutnosti lastne nesreče, se sprašuje o splošni eksistenci človeštva, sprejema univerzalne posledice … in pri tem UŽIVA. Uprizarja dovršeno samopodobo, pod katero se skrivata dvom ter nasprotje med silovitostjo in negotovostjo, agresijo in ranljivostjo. Lik moškega idealista bodo uprizorili trije akterji – igralec Primož Ekart, pevec Tomislav Jovanović – Tokac in plesalec Luka Ostrež – ter nas preko sladkobno obarvanih motivov do žalostnih napevov popeljali v lepe in manj lepe plati človeškega obstoja.
»Hlepim po življenju; in pohlepen sem kot umetnik. Hlepim po tistem, za kar upam, da mi lahko prinese naključje, veliko bolj kot po čemerkoli, kar lahko preračunam. In delno prav zaradi svoje pohlepnosti živim vsak dan posebej, kot temu pravijo – zaradi pohlepnosti po hrani, po pijači, po družbi tistih, ki so mi všeč, po tem, da se kaj vznemirljivega dogaja. Kljub temu pa pogledam na obe strani ceste, preden grem čeznjo. Saj s tem hlepenjem po življenju tega ne igram tako, da bi se hotel igrati tudi s smrtjo, kot to počnejo nekateri. Saj je življenje tako kratko, in dokler se lahko premikam in gledam in čutim, nočem, da bi se nehalo.«
- Francis Bacon
