Zajčkova hišica je zgodba o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo, in o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Žaba, veverica, jazbec in medved v naši zgodbi pomagajo zajčku, ki izgubi svoj dom. S svojo naklonjenostjo, veseljem, odločnostjo in dobrodušnostjo mu odženejo črne misli in skupaj z njim postavijo novo hišico. Lisica pa se medtem skriva za grmovjem. Pomagati se ji ne ljubi, ker je fina gospa, je pa vseeno najprej radovedna in nato zavistna. Tudi sama bi imela novo hišico. Zakaj so jo zgradili zajcu in ne njej? Kako bi jo lahko dobila? Morda z zvijačo? Lisica je bistra in se domisli hudo nenavadne poti. A k sreči tudi tisti okoli nje niso čisto neumni. V svoji goljufiji ostane sama in nazadnje ji ne ostane drugega, kot da odkida blato, s katerim si je postlala.
Vsi si želimo varen in prijeten kot, v katerem bi živeli mirno in brez skrbi. Nekateri ga imamo, drugi ne. Tudi tistim, ki ga imamo, se včasih zgodi, da gre kaj narobe, da ga izgubimo ali pa naš dom naenkrat ni več varen. In v nesreči je največja sreča, če ti kdo priskoči na pomoč.
Vse to nam na svoj pravljični način duhovito razkrije Anja Štefan, lutke pa zaživijo v barviti podobi Hane Stupica, ki ima od vseh živali najraje prav zajce ... Zato se v gozd podamo s posebno naklonjenostjo in si ogledamo, kako si živali pomagajo s pesmijo, prijateljstvom in z nasmehom. Na vse to ljudje večkrat pozabimo, zato je prav, da nas o lahkotnosti in preprostosti življenja vsakič znova poučijo razigrane in domiselne živali.
