V preteklosti so bile pravljice domena odraslih, iz roda v rod, iz kulture v kulturo pa so se prenašale in spreminjale z ustnim izročilom. Mnoge med njimi – tudi Žabjega kralja – sta na začetku 19. stoletja prvič zapisala nemška jezikoslovca in pravljičarja, brata Jacob in Wilhelm Grimm, in jih, prirejene okusu tedanjega meščanstva, prvič objavila v knjigi Hišne in otroške zgodbe leta 1812.
Pravljica Žabji kralj, omenjena že v 13. stoletju pod naslovom Železni Henrik, v interpretaciji bratov Grimm pripoveduje o mladi in lepi kraljični, ki izgubi najljubšo igračo – zlato žogo. To ji z dna ribnika prinese žabec, ki v zameno za žogo želi s kraljično deliti čašo, krožnik in posteljo. Kraljična obljubi, da mu bo željo izpolnila, a kaj ko že na poti domov na žabca pozabi. Ta zato nekega dne potrka na grajska vrata in kraljična mora dano besedo izpolniti …
Pravljico, ki govori o sklepanju kompromisov, o tem, da je treba dano obljubo izpolniti, med vrsticami pa tudi o odraščanju in dozorevanju, je na glasbo skladatelja Patrika Grebla v plesno govorico prelil koreograf Siniša Bukinac. S svojo slikovitostjo, razgibanostjo, liričnostjo in tudi humorjem bo zagotovo navdušila najmlajše in tudi malo starejše obiskovalce gledališča.
