Nekoč so živeli trije bratje prašički. Ko jih je mama poslala v svet, jim je svetovala: “Varen in trden dom si postavite!”. Prvi prašiček si je na hitro postavil hišo iz slame, potem pa se šel naprej zabavat. Drugi si je dal malce več dela s hišo iz šibja, a tudi on je bil hitro gotov in se pridružil prvemu pri lenarjenju. Tretji prašiček se je lotil solidne kamnite hiše. Seveda ni bila zgrajena čez noč. Brata sta ga vabila na zabavo, a ni imel časa. Zidal je počasi, solidno in si zgradil trden dom.
Potem je iz gozda prišel požrešen volk. Prašički so se zatekli vsak v svojo hišo. Prvemu je slamnato kočo volk podrl tako, da je malo močneje pihnil, in prašiček se je moral zateči k bratu v hišo iz šibja. A tudi to je volk z nekaj napora odpihnil. Brata sta se zatekla v zidano hišo tretjega prašička. Ne glede na to, koliko se je volk trudil in pihal, je hiša zdržala. Volk je splezal na dimnik in padel, prašički pa so ga odpeljali k zdravniku. In kot je v pravljicah običaj, so potem srečno in zadovoljno živeli do konca svojih dni.