"Kristus je edini anarhist, ki je zares uspel." André Malraux
Vzgib za predstavo izhaja iz prošnje Delbonove matere tik pred smrtjo, naj vendar napravi predstavo o Evangeliju. Časi so namreč spet enako kruti, je ocenila, zato ljudje nujno potrebujejo sporočilo o ljubezni in milosti. Četudi je ljubezen dandanes zveni preveč patetično, meni Delbono, je Evangelij zavezan sporočilu o odprtosti in svobodi. Tudi o tisti svobodi, ki je v nasprotju z religijo.
Evangelij je zborovsko delo, sprva zasnovano kot sodobna opera z iztočnico v atmosferah glasbe Enza Avitabila. Razkošno poetična predstava razkriva tudi travmatične izkušnje hrvaških izvajalcev, ki so doživeli kruto vojno, preoblikovanje zgodovine, krajev in mej. Istih mej, ki so ponovno zatrepetale ob prihodu deset tisočev mož, žena in otrok na poti v Obljubljeno deželo.
Pippo Delbono na odru že leta raziskuje vznemirljivo področje med javnim in zasebnim, avtobiografskim in zgodovinskim. Evangelij predstavlja logičen korak na tej poti. Posebnost predstave je njena glasbena narava, ki temelji na raziskavi glasu in besed skupaj z glasbeniki, kot so Enzo Avitabile, Alexander Balanescu, Petra Magoni, Antoine Bataille in Piero Corso. To načelo ohranja v vsej svoji produkciji zadnjih let.