Trnuljčica je večna zgodba, ki vedno znova kliče po uprizarjanju, saj je to pravljica, ki jo mora spoznati vsaka nova generacija. Trnuljčica, včasih imenovana tudi Speča lepotica, je ena izmed tistih klasičnih pravljic, ki so doživele številne spremembe, dokler jim nista dokončne (vsaj tiste, ki jo trenutno pozna največ otrok) podobe dala ravno brata Grimm. Kralj in kraljica po dolgotrajnem čakanju dobita hčer in priredita zabavo. Toda v kraljestvu je trinajst vil, na dvoru pa le dvanajst zlatih krožnikov, zato najbolj zoprne med vilami ne povabijo. Ko vile deklico obdarujejo z različnimi krepostmi, se pojavi še nepovabljena vila, ki deklico obsodi na smrt. Ko bo dopolnila 15 let, se bo namreč s kolovratom zbodla v prst in umrla. Ker ena vila svojega darila še ni izročila, zato prekletstvo lahko omili, ne more pa ga izničiti. Smrt se spremeni v stoletni spanec, ki bo zajel tudi vse dekličine bližnje. Kralj poskuša prekletstvo preprečiti tako, da ukaže zažgati vse kolovrate, a se deklica vseeno zbode v prst. Vsi na dvoru utonejo v spanec, okolico pa prerase trnje. Čez sto se pojavi junak, ki deklico odreši s poljubom, podobno kot v Sneguljčici (vendar ne Grimmovi), prebudijo se tudi vsi ostali in zabava se lahko začne. Trnuljčica je ena tistih pravljic, ki sta jih brata Grimm najbolj predelala. Kar polovico sta namreč izpustila! V starejših različicah ni bilo vil, odrešitelj je bil poročen kralj, ki je varal soprogo tako dolgo, da mu je Trnuljčica rodila dvojčka, le-ta pa se je prebudila, ko ji je eden od otrok izsesal trsko, oziroma vlakno iz prsta (spet podobnost s Sneguljčico, tokrat Grimmovo).
Perraultova različica je še bolj fantastična. Tu Trnuljčico osvaja princ, čigar mati je ljudožerka in ta nad sinovo nevesto (na dvor jo pripelje šele, ko že imata dva otroka) ni prav nič navdušena. Ukaže jo (in otroka) skuhati, postrežejo pa ji različne kose živali (da, spet podobnost s Sneguljčico). Grimma izvenzakonskih odnosov in ljudožerstva nista odobravala, zato sta del pravljice po princeskinem prebujenju preprosto črtala. Sta pa dodala stotine junakov, ki so umirali v trnju (tudi njun dodatek). Da, Trnuljčica je vsekakor zgodba z bogato in krvavo zgodovino! V igrano-lutkovni priredbi znane pravljice je avtorska ekipa pod vodstvom odličnega lutkovnega režiserja Saše Jovanovića na novo priredila in skozi optiko sodobnega sveta v likovni in gledališki jezik prevedla to večno pravljico. Predstava je uprizorjena kot lutkovno-igrana predstava.
