Tja. Blizu … je nekaj, česar ne morem opisati … kako opredeliti, kaj se v resnici dogaja, če gre vedno za interpretacijo slišanega in zaznanega; za hkratno izdelavo smisla in pomena v enoti časa? Ko premik telesa v prostoru nakaže odstopanje oziroma prelamljanje v načinu gledanja skozi subtilno manipulacijo predhodnega dejanja, izrečene besede ali nakazanega giba, je vsakršen pomen, ki retrogradno nastane, običajno vrinjen in popačen; bodisi narativiziran bodisi abstrahiran.
Tja. Blizu … skuša ustvariti prostor, ki je za trenutek ločen od zunanjih dejavnikov, ki bi mu narekovali ritem in vsebino, v katerem je gib plesalca slišan in v katerem (se) gledalec hkrati lahko vidi. Kakor človeška izkušnja v zgodovini lastne interpretacije naglo izgublja dražljaj, tudi frekvencam zvoka in gibalnim strukturam pripisujemo pomen glede na lastne pretekle izkušnje. Če nam dražljaj uspe ločiti od izkušnje in ga zaznati neposredovano, lahko gledanje postane zaznava, pot in izziv hkrati.
Tja. Blizu … se hoče približati mesenosti stvari, pri katerih se pomenskost izpisuje skozi dihotomni ključ gledanja. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj je njeno in kaj njegovo nasprotje in kaj sta drug drugemu v vertikalnem prostoru, v katerem niti določajo meje.
Tja … je doživljaj, empatija, kinetično izkustvo, skupnostna izkušnja … vseh nas.
Blizu … je diagram situacije; slikar ima pred sabo platno in platno je prazno, a kljub temu napolnjeno s klišeji.
Tja … je uničiti klišeje, ki so že tam.
Blizu … je načrt, kako to narediti.
Tja … je odprt za spremembe in dogodke, ki jih aktualizacija načrta potrebuje.
Blizu … je način dela; pojavi se kot sodelovanje med roko, očmi in načrtovanjem.
Tja … je neizogiben; prazen prostor ima vedno potencial, da postane kliše sam zase.
Blizu … in šele ko v ta prostor pride plesalec, začne kliše zares delovati, zato se je treba z njim nenehno ukvarjati.
Tja … čeprav je tudi vsaka interpretacija odrske izkušnje še vedno samo kliše.
Tja Blizu … je zato nenehno oddaljevanje od pomenov v želji po iskanju nečesa avtentičnega; namesto maščevanja intelekta skuša najti poti dotika, saj nikomur ni treba vedeti ničesar o tem plesu.
