Razmah mjuzikla v Sloveniji v zadnjem desetletju in pol – od uprizarjanja broadwayskih in westendovskih glasbenih uspešnic do izvirne domače produkcije – je predvsem med mladimi vzbudil več zanimanja za glasbeno-scenski žanr, ki je bil z nekaj izjemami (Smrad opera in U slovenačkim gorama sredi osemdesetih, Sneguljčica na začetku devetdesetih in Čikago desetletje pozneje) – na slovenskih odrih le redko zastopan. Vzrok bi lahko takrat našli v podcenjevanju tega žanra pri vodstvih gledališč, njihovem nepoznavanju off-brodwayske produkcije, predvsem pa nezavedanjem, da med množico izrazito komercialnih del lahko najdejo tudi mjuzikle, napisane po vrhunskih dramskih predlogah.
Danes tudi slovenska gledališča vedo, da mjuzikel pomeni še kaj drugega kot le všečno glasbeno komedijo. Da bi del te glasbeno-scenske tradicije približali tudi občinstvu na Obali, so v Stoletju mjuzikla predstavljeni mejniki v razvoju tega žanra glasbenega gledališča, povezani v zaokroženo celoto; ob glasbi in vokalnih interpretih posamezne točke z govorjenim besedilom povezuje pianist, ki gledalcem predstavi razvoj žanra, smernice in prelomnice v njegovi zgodovini.
Avtor veznega besedila in režiser uprizoritve je danes eden najvidnejših evropskih režiserjev mjuziklov, Čeh Stanislav Moša, ki v Stoletju mjuzikla predstavlja odlomke iz devetnajstih mjuziklov od tridesetih let prejšnjega stoletja do danes: Lasje, Nesrečniki, Mačke, Evita, My Fair Lady, Jekyll and Hyde, Miss Saigon, Zgodba z zahodne strani, Jesus Christ Superstar, Cabaret, Goslač na strehi, Hello Dolly!, Fantom iz opere, Porgy in Bess, Mary Poppins, Aladin, Levji kralj, Notre Dame de Paris in Moulin Rouge!
