Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega pesnika uvrščamo v polje futurizma. Kot dramatik je v obdobju, ki ga je zaznamovala pripadnost ideji proletarske revolucije, v satirični drami Stenica (1928), ki jo je sam označil za fantastično komedijo v petih dejanjih in devetih slikah, in Veliki žehti (1930) obdeloval pojav birokracije in predvsem malomeščanstva v takratni družbi. Kljub časovni oddaljenosti, ki sta jo prinesla razvoj in propad družbenega eksperimenta komunističnega sistema z vsemi deviacijami, sta njegovi besedili danes spet izjemno aktualni in z njuno pomočjo lahko prepoznavamo sodobni trenutek. Zgodba Stenice se odvija v dveh časovnih obdobjih. Prva polovica, postavljena v čas po revoluciji, ko se je družba še preobražala iz buržoazne v komunistično, je blizu vsem nam, ki smo stari več kot petintrideset let in smo bili deležni življenja v tedanjem sistemu. In skoraj lahkotno, humorno, na trenutke farsično in satirično deluje dogajanje, ki se vrti okrog zelo buržoaznega družbenega dogodka – poroke. Ta se v parametrih novega kronotopa z diametralno drugačnimi družbenimi normami pripravlja – in skorajda izpelje. Konča se namreč s katastrofo, požarom, posledica česar je za glavnega protagonista – ženina – velik časovni preskok. Zamrznejo ga in nato petdeset let pozneje obudijo. V novem svetu se naš junak seveda ne znajde, še težje pa se ta novi svet znajde z njim. Tako pristane v futurističnem živalskem vrtu, in to s stenico, skupaj s katero so ga zamrznili in nato obudili v novi čas. Sodobni svet ga – podobno kakor stenico – obravnava kot insekt. In prav ta perspektiva zrenja na človeka trenutka, ki nam je veliko bolj podoben, kot so nam podobni ljudje neke idealizirane prihodnosti, odpira številna vprašanja o naši trenutni eksistenci.
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Produkcija
17. 10. 2017, Mestno gledališče Ptuj
Avtorski projekt po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega
Prevod: Tatjana Stanič
Koreograf in asistent režije: Gregor Luštek
Dramaturg: Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografka: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Lektorica: Tatjana Stanič
Oblikovalca svetlobe: Jernej Lorenci in Branko Hojnik
Oblikovalec maske: Matej Pajntar
Asistentka dramaturgije: Tjaša Mislej
Nastopajo:
Iztok Drabik Jug k. g.
Vesna Jevnikar
Maruša Majer k. g.
Darja Reichman
Barbara Ribnikar
Blaž Setnikar
Vesna Slapar
Aljoša Ternovšek
Borut Veselko
Gregor Zorc k. g.
Borštnikova nagrada za igro na 52. Festivalu Borštnikovo srečanje: Maruša Majer
Borštnikova nagrada za igro na 52. Festivalu Borštnikovo srečanje: Gregor Zorc
Šeligova nagrada na 48. Tednu slovenske drame
Nagrada občinstva na 48. Tednu slovenske drame
Priznanje ZDUS za igralske dosežke za vlogo Bajana: Aljoša Ternovšek