Sedem let po uprizoritvi Ojdipa slovenska režiserka Mateja Koležnik na oder prinaša naslednji del tebanskih mitov: tako politični triler kot epsko družinsko dramo. Ojdipova sinova sta že mrtva, ko se zgodba začne, a sta jo sprožila prav onadva: med bojem za prestol sta se v dvoboju pobila. Njun stric Kreon je zdaj prevzel mesto regenta in si želi srečnejših časov v hiši tragično oslepljenega Ojdipa in v državi, ki je trpela zaradi vojne in kuge. Prepove pokop agresorja Polinejka, čemur se njegova sestra Antigona upre in se odloči, da bo raje umrla kot sprejela ta kraljevi ukaz. Katere sile so tukaj v konfliktu? Moč države proti verskim običajem, strogo racionalni ukazi proti protestnim čustvom, starec proti mladi ženski? Slovenski filozof Slavoj Žižek gleda na zbor, ljudstvo, kot na tretjo silo v predstavi in s tem pokaže, kako oddaljen je prepir v kraljevi palači od družbene realnosti. Mateja Koležnik združuje Sofoklejevo igro s tem sodobnim branjem in reinterpretira mit o času, v katerem sta osebna in družbena korist strogo pretehtana.
"Vem, da je v gledališču pomembno razlikovati med dobrim in slabim, da se lahko postaviš na stran nekega lika. V Antigoni je osebna pravica, ki se nanaša na lastno družino, lastno vero, postavljena nasproti državi in njenim odločitvam. Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov." Mateja Koležnik
"Mateja Koležnik je virtuozinja s polifonijo." Mathias Hejny, Abendzeitung