Avtorska predstava.
Soap opera je dogodek, ki meji na nemogoče, saj je scenografija v celoti sestavljena in izdelana iz treh kapljic vode. Ujete med dve opni površinsko aktivnih snovi, jih lažje prepoznamo kot milne stene, katerih podob smo se naužili v otroštvu, ko smo z zanosom pihali in pokali mehurčke. A milne stene nam lahko s pomočjo prave osvetlitve tudi gradijo svetove in prostore, katere si lahko predstavljamo le v sanjah, saj te stene nikoli ne mirujejo, vedno znova se vzpostavljajo in pokajo, ko pa jih pustimo, da obstajajo, pa se mešajoč spekter bele svetlobe nikoli ne ustavi.
Vsebinska podlaga za Soap opero je roman Idiot Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Roman, pisan v podlistkih, je nastajal sorodno današnjim televizijskim “žajfnicam”: vsak teden je bil objavljen delček romana, ki je vključeval tako klasične napete situacije človeških odnosov kot ljubezenske zdrahe navadnega ruskega ljudstva in njegovega plemstva.
Prvi del Soap opere, ki je premierno predstavljen 10. decembra, preizkuša milne stene kot scenografski element in njihov vpliv na gledalca. Ukvarjali se bomo s tem, kako dolgo lahko scenografija igra sama za sebe in z refleksijo vloge gledalca ozavestili še drugi aspekt gledanja, ki je v gledališču pogosto samoumeven. Koliko je v resnici potrebna četrta stena? Kje se dramska predstava začne in konča, če so vizualni elementi tako vpadljivi?
