Ne srečamo se pogosto z njim. A nekje med plastmi naše družbe je Življenje, zelo drugačno od našega. Vesolje znotraj vesolja, izmikajoče se našemu razumevanju. Nismo ga vajeni videvati vsak dan. Tako kot smo vajeni popolnosti podobe. Z vseh strani javnega življenja nas povsem zapreda v svojo mrežo privlačnosti. S televizijskih ekranov, iz oglasov in osebnih profilov na družbenih omrežjih. Pri popevkah spektakel dosega vrhunce. Predvidene linije pogleda, premikov, barv. Prekrite pege, zlikane gube. Neobstoječe – vse tisto, česar nočemo videti. Ali se delamo, da ne obstaja. Ali tisto, čemur ne poznamo smisla. Samo to. Morda gre le za to.
Kaj pa se zgodi, če tisto samosvoje vesolje stopi pred televizijski ekran? Če se ena resničnost preplete z drugo in se zvezde premešajo med seboj? Kakšne črte bomo potegnili med zvezdami? Bomo v njih prepoznali obliko ozvezdja – pomen? Bomo slišali, kaj nam pripoveduje, četudi ni ukročena v nam znano brezhibno podobo z natančno pripravljenimi premiki in besedami?
Nam bo uspelo zaslišati zgodbo?
