Osrednja platforma predstave je komunistično gibanje v Mariboru, kjer gledalci pridejo v stik z mariborskimi aktivisti, kasnejšimi narodnimi heroji. Dogajanje je postavljeno v nestabilni čas poznih tridesetih let, ko so Jugoslavijo pretresali mednacionalni spori, v bližnji soseščini pa je že zavladal nacifašizem, ki se je leto za letom, kakor temna senca, bližal Jugoslaviji.
Predstava gledalce popelje v čas odraščanja, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišev. Skupina izobraženih in izurjenih komunistov ter mladih skojevcev je postala pomemben vir navdiha za upor, kajti z izdelanim programom, organizacijo in vizijo so komunisti predstavljali alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Z začetkom vojne so komunisti bili edini, ki so v ilegali nadaljevali svoje aktivnosti. Niso se predali in priznali nacistične okupacije. Začel se je boj. Začela se je revolucija.
Kljub izjemnemu pogumu in dobri organiziranosti je gestapo 7. avgusta 1941 aretiral Slavo Klavoro in njene tovariše. Osemnajst dni je Slava z nezlomljivo voljo kljubovala nečloveškemu nasilju. Ničesar jim ni izdala. Skupaj z drugimi borci so jo 24. avgusta ustrelili v mariborskih sodnih zaporih. Usmrčena pri komaj dvajsetih letih je Slava Klavora postala simbol poguma in upora slovenskega partizanstva. Lansko leto smo obeležili 100-letnico njenega rojstva in 80-letnico njene usmrtitve.
Ker v pozabo odhajajo ideje, kraji, dogodki in osebe, katerih podob na spomenikih ne prepoznamo več, smo želeli na podlagi dela Milice Ostrovške Kljub vsemu upor in drugih zgodovinskih virov oživiti pomen marksistične teorije in revolucionarnega boja na gledališkem odru.
Revolucija nosi njihova imena.