Ob koncu zime leta 1938 se ob vznožju zasneženega Pohorja zgodi umor. Umorjena je ženska. Nekako v istem času se na nebu nad Mariborom in velikim delom Evrope pojavi krvavordeči sij, ogromen in silovito žareč.
V kompleksnem, večplastnem romanu Severni sij pisatelja Draga Jančarja, se v pripovedi prepletajo kronika mesta Maribora in njegovih prebivalcev, ljubezenska zgodba, socialna drama, pripoved o brutalnem, absurdnem zločinu in še marsikaj, ter se spletejo v zgodbo, postavljeno v čas tik pred začetkom vojne, velike evropske klavnice.
Roman je pisatelj napisal na temelju kratkega zapisa o umoru, objavljenem v mariborskem časniku. Žensko, ki je bila umorjena, pisatelj poimenuje Marjetica, Marjeta, postavi jo v meščansko okolje takratnega Maribora in jo zaplete v ljubezensko afero, ki se tragično konča.
To je bilo vsebinsko izhodišče za novo uprizoritev. Vprašali so se, kdo bi lahko bila resnična ženska, ki je bila takrat umorjena. Kako je živela? Kako so živele ženske v tistem času? Zakaj bi lahko bila umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to?
Zaživela je Ana, Anica, delavka v Hutterjevi tekstilni tovarni. Tako kot Marjetica, tudi Ana živi v mestu, kjer so delavke in lumpenproletarci, nemška društva in slovenski priimki, v mestu z reko, ki ga deli na levi in desni breg, ki ga deli na tiste, ki imajo in tiste, ki nimajo nič, v mestu, ki čaka, čaka, da se nekaj zgodi.
V uprizoritvi se srečata Marjetica, lik iz romana in Ana, resnična oseba. Pripovedujeta o sebi, o svojem življenju in o nasilju, ki se ne bi smelo zgoditi. Njuna zgodba je podobna zgodbi mnogih, premnogih žensk, ki so bile žrtev nasilja ali pa so celo umrle, zgolj zato, ker so bile ženske.
