ŠtudenTeater.
Radio Ratatata je zgodba istoimenske radijske postaje, ujete v nekem brezčasju, kjer je važno le delovati v etru. Oddaje, segmenti, intervjuji, oglasi in blazen, halucinogen, umorjen, meta nočni program. Vse samo, da se utišajo dejanski obdajajoči zvoki. Kdo jih posluša in koliko jih sploh posluša? Tisti, ki ne morejo spati, tisti, ki bežijo. Bežijo v deželo Nije. Žalostno nepopisna številka teh, ki hrepenijo po tej destinaciji.
Odlomek iz besedila:
“A se slišimo? Smešno, da to govorim v teatru. Čakamo, da vidimo, čutimo … a poslušamo? Sem nespeč otrok. Eni ne spijo, ker padajo bombe, drugi ne spimo, ker nas mori, da bombe padajo. Pa naj že nehajo padat’! … Zamenjaj frekvenco svojih misli. Pojdimo kurit herce. Od 3 pa do giga 300. Daj mi nek šunder, da utišam vse zvoke okoli sebe. Če ne to, pa mi vsaj neko pravljico povej.”
– Beli golobček miru, Prolog, Radio Ratatata
