Zamajemo perspektivo: zavrnemo tradicionalno razmerje med Plesom in Koreografijo. Vprašanja vzniknejo: Če je Koreografija vse in povsod, pod kakšnimi pogoji postane odsotna? Kako bomo obravnavali to spremembo?
Nato: brbotanje. Afrodita, boginja ljubezni, lepote in seksualnosti, je vzniknila iz pene, ki je nastala, ko je Kronos razrezal očetove genitalije in jih vrgel v morje. Jean Luc Nancy pravi, da Afrodita predstavlja “valovanje, gibanje preko gibanja, nenehne povratne udarce, pljuskanje …” Nastanek Afrodite prikliče podobe nepravilnih ritmičnih vzorcev.
Ples: gib preko giba, prestavljanje teže z ene strani na drugo, penjenje. Zaznavamo vzorce. Še vprašanj vznikne: Kako bomo potovali od enega do drugega vzorca? Ali bo rez med enim in drugim vselej pomenil konec repeticije, neke vrste konec reprodukcije? Afrodita sporoča: Ker sem rojen_a tako v ženskem kot moškem spolu, noben spol ni samostojen in izviren. To je zgodba o gibanju med določenostjo in nedoločenostjo.
