Prerok spada med Gibranovo pozno literarno delo in zaobjema vrhunec njegove filozofije. V njem Gibran skozi parafrazo svetopisemskih zgodb razpreda misli o življenju, o vsakdanjih in temeljnih vprašanjih, na katera slehernik išče odgovore vse od rojstva dalje. Osrednji koncept dela je misel o univerzalni ljubezni, o pomembnosti tega, da smo ljudje bitja, ki nas definira sposobnost ljubezni. Duhovna ljubezen je tisto vzvišeno, ki naj vodi in usmerja človeške poti, predvsem k večjemu dobremu, k sreči in k iskrenim odnosom.
Kako pristopiti k besedam in misli, ki so skrbno izbrane, ki izhajajo iz globine življenja in se dotikajo najobčutljivejših prostorov človeškega bitja? Kako uprizoriti mistično poezijo? Režiserka Barbara Pia Jenič, pionirka senzorialnega gledališča v Sloveniji, se v tej uprizoritvi dotika občutkov, čutnosti, sinergij ... prvin, s katerimi je Gibranova vzvišena literatura subtilno prepredena. Prerokove besede izzivajo praznino, tišino in pavzo, nagovarjajo neizgovorljivo ter odpirajo vmesne prostore za dostop do nezavednega in s tem dosegajo celovitejšo potopitev gledalcev v dogajanje te umetniške mojstrovine.
