Preobrazba

"Ko se je Gregor Samsa nekega jutra prebudil iz nemirnih sanj, je odkril, da se je v postelji prelevil v ogromno žuželko.” To je eden najbolj znanih stavkov iz svetovne literature, z njim se začne znamenita pripoved Franza Kafke, pripovednika nemškega jezikovnega izraza, sicer Pražana židovske pripadnosti ter gotovo tudi najskrivnostnejše književne osebnosti 20. stoletja.  Iz globoke potrebe razumeti eno izmed njegovih mojstrovin, Preobrazba pa to vsekakor je, se vsiljuje tudi ključno vprašanje, in sicer o položaju posameznika v svetu, ki se podreja nekakšnemu na prvi pogled alogičnemu mehanizmu, medtem ko človekovo življenje mineva kot nekakšne grde in mučne sanje. Njegov svet, ki je brez dvoma v intenzivnem stiku s pravljico, njegov svet, ki tepta kategorije prostora in časa kot tudi njune realne zakonitosti, je umeščen v sodobno meščansko okolje, idealno za opazovanje izmaličenosti, nastale zaradi odnosov brez topline, bližine, duhovnosti in ljubezni. Po drugi strani so teoretiki Kafkovo Preobrazbo tolmačili kot alegorijo. Videli bomo, kako splitska Drama interpretira Gregorjevo odtujenost od sveta, njegovo bližino s sestro, nikoli premagani strah pred strogim očetom; način in s katerim strah izkrivlja človekovo naravo.