Plesna Vesna / En–Knap.
Nihanje razpoloženja, upočasnjeni refleksi, omotica: fizični in psihološki simptomi izgorelosti se neopazno infiltrirajo v vsakdanje življenje ustvarjalca. Kam s tem uročenim stanjem v razmerah, v katerih se zdi, da šele delo naredi bivanje vredno? Neprekinjena produkcija in kopičenje projektov naj bi bila ključ do zadovoljstva, med njimi pa se tiho pojavljajo motivi, ki kažejo prav v smer prenehanja. V Poetiki Izčrpanosti (2022) Viktor Szeri ne skriva apatije - naslanja se na osebno izkušnjo in gradi koreografijo prav na želji po ničemer. Skozi sito utrujenosti raziskuje meje in toleranco svojega lastnega gibanja, obenem pa preizkuša, kako se gledalec/ka vključuje v njegovo odmaknjeno vizijo.
Viktor Szeri (1993) je neodvisni performer in koreograf iz Budimpešte. V njegovih multidisciplinarnih delih je mogoče opazovati prepletanje različnih (performativnih) umetniških oblik in vizualnih rešitev. Njegovi spontani in improvizacijski postopki so motivirani z željo po izražanju razpoloženja ali občutka. Vendar ima ples pri njegovem delu vedno ključno vlogo: zanj je to jezik, s katerim se lahko nepopolno, minljivo in ranljivo človeško telo osvobodi omejitev družbenih norm. Njegove predstave so visceralne: brišejo meje med odrom in dvorano ter nas vabijo v intimno resničnost, kjer ima občinstvo aktivno vlogo.