Solo performans.
Dvorana je pripravljena. Stoli so poravnani, rekviziti in kostumi so na svojih mestih, luči so postavljene. Vse je nared. Zbralo se je idealno občinstvo: takšno, ki se smeje ob pravih trenutkih, ki ne podlega manipulacijam in sodeluje, ko je treba sodelovati. In nikoli ne kašlja. Ampak tudi najboljši konj ti ne pomaga, če ga ne znaš jahati. In Luka ne zna jahati. Ali plesati. Ali igrati … ping ponga. Nič hudega, ni važno jahati. Važno je sodelovati. Vse je pod kontrolo.
Luka vsak dan telovadi, sproti odgovarja na mejle, vsak dan se tušira z mrzlo vodo, zdravo je, ločuje odpadke, pospravlja, kuha, skratka počne vse, kar lahko, da stvari ne bi ušle izpod nadzora. Od vsega mu gre na bruhanje, a ene stvari je pač treba požreti.
Kako daleč se hočemo gnati, da bi imeli stvari pod nadzorom? Kje je svoboda, veselje, sreča? Če se tudi vam zdi, da ste vsakodnevno zgolj ovčar, ki poskuša svoje želje, nagone, obveznosti, skrbi, probleme itd. spraviti v red, potem je Luka vaš človek. Klovn, ki je pozabil biti smešen, in performer, ki ne zna biti resen.
