Vsekakor gre za prvo njegovo ohranjeno dramsko delo, ki je zaradi svoje dolžine (v originalu obsega kar 160 tiskanih strani oziroma osem ur odrskega dogajanja) uprizarjano le v obliki različnih avtorskih priredb, največkrat poimenovanih po glavnem liku Platonovu.
Drama brez naslova je morda najbolj zanimiva zato, ker gre za nekakšnega »Čehova pred Čehovom«. Če sicer za Čehova velja, da ukinja glavnega junaka, oziroma za glavnega junaka svojih dram postavlja »življenje samo«, posamezni liki pa so le njegovi ujetniki – kar se kaže v odsotnosti dogajanja, vse je le v podrobno niansiranem razpoloženju –, ima to delo kar nekaj melodramatičnih potez: glavni lik, učitelj Platonov, po svojih besedah srečno poročen, se nekega poletja zaplete v kar nekaj sočasnih ljubezenskih razmerij: z mlado vdovo po generalu Vojnicevu, z lastnico propadajočega posestva ter z ženo njenega sina; iz nekakšne obupane objestnosti pa izziva in osvaja tudi druga dekleta, kar se konča s streljanjem. Vendar gre bolj kot za donjuanovski za hamletovski motiv nezmožnosti odločitve in dejanja odrešitve iz sveta, ki mu vladajo pritlehni pridobitniški interesi in na videz lahkoživa brezskrbnost,v resnici pa izgubljenost ter odsotnost vsakršnega smisla in namena.
