Ustvarjalno igrišče.
V prostrano polje možnosti vstopijo štirje neznanci. Na analognem igrišču gradijo krhek in nestalen svet: iz drobnih zrnc peska nastajajo vesolje, čas, bitja, pokrajine, naravni pojavi, razpoloženja in odnosi, arhitekture in predmeti. Zasnujejo se, nasipajo, izpihajo, pometejo, izhodijo, izrišejo, vrišejo, narišejo, pretočijo, izlijejo, posejejo, izbrišejo, priskačejo, skotalijo, nanesejo, odstranijo, dodajo, odvzamejo, odnesejo, pridajo …
Peskovnik pa ni le prostor ustvarjanja, temveč tudi prostor druženja – neznance poveže skupna igra, skozi odnose postajajo raznoliki in prepoznavni. Peskovnik oživijo s podobami, vstopajo v prepletene odnose in ustvarjalno preigrajo teme poguma, prijateljstva, pripadnosti, jeze, ljubezni, minevanja, čakanja in raziskovanja. Trmasta pretiravanja vodijo v slepe ulice, nečimrna nespoštljivost v kaos, dobronamerna složnost v razvoj. Oblikovanje skupnega jezika kot osnove sobivanja privede do sklepanja dogovorov, oblikovanja pravil in vzpostavljanja skupnega življenjskega toka. Igra v peskovniku preraste v metaforo vznika in uravnoteženja obstoja.
Na fabulativni ravni predstava ponuja simbolno igro teles in materiala, obogateno s kombinacijo naravnih in urbanih elementov v peščenem habitatu, kjer se iz neokrnjenih zrnc peska gradi prav posebna pollockovska peskovniška civilizacija.
Peskovnik kot aktivno otroško igrišče spodbuja tako spoznavne kot čustvene razvojne procese. Ponazarja prehod iz začetne vzporedne otrokove igre v skupno asociativno igro z občasnimi konflikti in v sodelovalno igro s težnjo k skupnemu cilju. Socialne prvine otroške igre so podlaga uprizoritvene logike, ki na idejni ravni prikazuje nastanek in razvoj človeške civilizacije – od (iz)gradnje fizičnega prostora prek naselitve in ureditve skupnega sistema, kar terja veliko stopnjo ustvarjalnosti, inovativnosti in sodelovanja, vse z mislijo na sožitje.
