»Dušan je ptič brez kril...«
Vsak je sam, ko ostane sam. Pajčevinasto nebo. Skupina dijakov dela gledališče. Vsak posebej išče odgovor, v srečanju najdemo skupno. Prazna steklenica, pikova dama, raztrgan papir, klop na železniški postaj, zmečkan krompir in rojstni dan brez mene, vse to je lahko zapuščeno, prazno, nenaseljeno. Eno močno čustvo lahko izraziš z vsakodnevnimi stvarmi. Ampak biti sama je tudi priložnost biti točno to, kar zares sem jaz. A hkrati se v pravi družbi vse da.
