Film v navidezni resničnosti.
»Človek, rojen v že okupiranem svetu, v družini s premalo sredstev, da bi ga preživljala, ali človek, čigar delo družbi ni potrebno, nima niti najmanjše pravice zahtevati kakršnega koli deleža hrane in je na svetu zares odveč!« Thomas Robert Malthus
»Kdor ne troši, je ožigosan!« Ilija Trojanow
Sistem proizvaja. Proizvaja številke, dobiček, človeka, množice. Proizvaja več, preveč, proizvaja odveč. A ne glede na to, kje v sistemu se je človek znašel, kje ga je sistem zataknil oz. iztaknil, sila, prisila ostaja: troši. Kdor je odvečen, troši. Kdor ne troši, je ožigosan.
Ožigosani v prepletu koreografije giba, besed in glasbe v precep vzamejo osebne in družbene pozicije, lege, v katerih so ’odvečni’ in ’ožigosani’ simptom, učinek sistema, njegovih antagonizmov, bojev, od ekonomije ugodja in brezposelnih do demokracije izbire in brezdomnih. Komu se odpovemo kot zadnjemu, ko smo se odpovedali človeku?
Ožigosani so film, ki občinstvo potopi v sodobni oder s tehnologijo navidezne oz. obogatene resničnosti. Potopitev občinstvu omogoči ’privilegiran’ pogled, pogled režiserja oz. režiserke ali vsaj montažerja oz. montažerke. Potopitev ukine ’četrto steno’, omogoči participacijo. To je neki drugi oder, Oder360, oder, ki v poroki s tehnologijo preseže očitek, da smo v njeni resničnosti ’skupaj sami’ oz. ’sami skupaj’. S potopitvijo in participacijo iz občinstva v občestvo, iz družabnosti v družbenost.
Ožigosani so nastali v okviru projekta Oder360 in na podlagi Odvečnih, predstave, ki sloni na eseju Odvečni človek, avtorja IlijeTrojanowa.
