Otroštvo v Pragi v 70-ih letih je bilo precej drugačno kot otroštvo v v zahodnem Berlinu. Odraščati v Ljubljani v 80-ih je bilo dokaj različno od odraščanja na meji med Nemčijo in Francijo. Potem pa se ta otroštva, ko niso več otroštva, ampak so globoki spomini in ključni sestavni deli odraslih oseb, srečajo na nekem festivalu v enem manjših evropskih mest. Primerjajo se med sabo, se smejijo in jokajo določujočim razlikam in večnim prepoznavnim podobnostim, ter se predelajo in postavijo na oder.
Michaela Puchalková se v okviru projekta Our Lives posveča življenjskim mejnikom. Ob delu s pestro mednarodno zasedbo je razvijala metode predelovanja osebnih spominov v odrski material. Vir navdiha je sicer zelo individualen in intimen za vsakega performerja posebej, a v trenutku ko se predela v gibalno odrsko situacijo, postane igrišče za kolektivno obdelavo. Na Golem odru Michaela Puchalková nadaljuje raziskovanje dela z osebnimi spomini v mednarodnem aspektu, a se tokrat posveča izključno otroštvu.