Učni gledališki esej o štirih dramah: Dogodek v mestu Gogi (S. Grum), Zaprta vrata (J. P. Sartre), Veliki briljantni valček (D. Jančar), Naše skladišče (T. Mislej).
Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču. Z uprizoritvijo Odprta vrata v maturo 2024 se dijakom priskoči na pomoč pri pripravi na pisanje maturitetnega eseja. Ne samo gledališčniki, ampak tudi pedagogi se zavedajo, da sta branje in analiza dramskih besedil zahtevnejša od proze, saj terjata dodatno bralčevo imaginacijo, ker so ta besedila v osnovi pisana za ugledališčenje in ne za intimno branje posameznika.
Vse štiri dramske zgodbe obravnavajo človekov duhovni razpon skozi celo stoletje. Med ekspresionistično grotesko Dogodek v mestu Gogi, ki jo je Slavko Grum napisal leta 1928 ter v njej ubesedil tragično zatohlost majhnega mesteca, ter farsično socialno dramo Naše skladišče, mlade dramatičarke Tjaše Mislej, ki prikazuje suženjski položaj delavstva v času sodobnega kapitalizma, je minilo natančno 92 let. Ob njiju sta kot duhovna mejnika postavljeni še dve dramski besedili: eksistencialistična drama Zaprta vrata filozofa Jeana-Paula Sartra iz leta 1944, se pravi tik pred koncem 2. svetovne vojne, in Veliki briljantni valček Draga Jančarja iz leta 1985, v kateri razpre mehanizme totalitaristične države tik pred padcem berlinskega zidu, ki je sprožil rušenje socialističnega družbenega reda.
Vsa štiri besedila, v katerih je skupno 53 dramskih oseb, tematizirajo mehanizme posameznikove ujetosti in nadzora družbenega sistema, države, delodajalca in celo nevidnih sil v zagrobnem življenju. Tako je bila ustvarjena uprizoritev, ki dijak popelje skozi vsa štiri besedila, tako da štirje igralci odigrajo bistvene prizore posameznih dram in tako prikažejo njihove stične točke pa tudi razlike pri tematiziranju ujetosti in svobode. Dijakom se tako olajša branje in razumevanje teh besedil ter pri tem prikaže tudi ustvarjalni proces transformacije zapisanega govora v polnokrvne gledališke prizore z igralci, ki osvetlijo pomembnejše situacijske in emocionalne prelome v dogajanju.
