Dajevec, Nejevec in Ukrep.

Brecht je leta 1956 (nekaj dni preden je umrl) v razgovoru z režiserjem Manfredom Wekwerthom in skladateljem Hannsom Eislerjem, na vprašanje, katero svojih del ima za obliko gledališča prihodnosti, brezkompromisno in nedvoumno odgovoril – Die Massnahme (Ukrep).

Tudi zaradi Ukrepa se je Brecht leta 1947, po nekajmesečnem zasledovanju in prisluškovanju FBI, znašel na zaslišanju pred Kongresno komisijo za protiameriško dejavnost (ki jo je vodil senator Joseph McCarthy, njen član pa je bil tudi Richard Nixon) in bil dan po zaslišanju izgnan iz ZDA.

V osemdesetih je revija Problemi izdala tematsko kritično izdajo vseh Brechtovih učnih komadov,  s študijo Slavoja Žižka in Mladena Dolarja – Zakaj učni komadi ?-, kjer so Dajevec, Nejevec in Ukrep označeni kot najbolj subverzivni – na več frontah: od potujitve ideoloških mehanizmov oz. ideološke matrice – do radikalnega teatra…Učni komadi se v deželah realnega socializma niso izvajali-, postali pa so paradigmatični (za) teoretski uvid v polje relacije subjekt vs. ideologija za mnoge teoretske pisave: Mladena Dolarja, Slavoja Žižka, Alaina Badiouja, Fredrica Jamesona .

Učni komadi so tematsko ali strukturno fokusirani na poligon soglasja, na pouk soglasja, ki pa je predvsem soglasje z odpovedjo sebi, z lastnim žrtvovanjem.