Drama.
Nora je navzven srečno poročena mati treh otrok. Njeni družini se po letih odrekanja nasmiha udobno življenje, kajti soprog Torvald Helmer dobi službo direktorja banke. Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi Nore preganjalo nepremišljeno dejanje, ki ga je iz ljubezni do moža zagrešila v preteklosti. Da bi mu omogočila okrevanje, ko je bil hudo bolan, je ponaredila podpis in si izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada, ki jo zdaj izsiljuje in ji grozi, da bo njena skrivnost prišla na dan.
Nora si obupno želi, da bi Torvald razumel razloge za njeno ravnanje in ji v trenutku razkritja stal ob strani. Toda ko se zgodi ravno nasprotno, ga uzre v novi luči in ugotovi, da z njim ne more več živeti.
Nora ali Hiša za lutke je eno najslavnejših in najpogosteje uprizarjanih del norveškega dramatika Henrika Ibsena. Ob krstni uprizoritvi v Kraljevem gledališču v Københavnu je leta 1879 povzročila nezaslišan škandal. Avtor je namreč v njej kritično načel problem patriarhalno urejenega modela meščanske družine in ubesedil pravico ženske do izbire, da se otrese podrejenosti v zakonu. V ospredju njegovega zanimanja je Norina notranja rast, povezana z uporom zoper družbene norme, ki ji branijo, da bi ravnala v skladu z lastno voljo, presojo in vestjo. Nora je po svoje še danes navzoča v številnih besedilih, ki obravnavajo razmerja moči med moškim in žensko, kajti bila je prva ženska junakinja v zgodovini evropske literature in gledališča, ki je terjala enakopravnost med spoloma.
