»Sem normalna ali nora? To je zdaj vprašanje.« (Veronika Valdés)
Včasih ne vem, kaj pišem. Včasih ne vem, kaj mislim. Včasih ne vem, kaj razumem. Včasih ne vem, kaj vse mi gre na živce. Na živce mi gredo kletke, na živce mi gredo tabletke. Na živce mi gre, da če hočeš iz kletke, moraš vzeti tabletke. Je bolj nor tisti, ki je zaprt v kletki, ali tisti, ki je na prostosti in se obnaša kakor žival? Včasih si mislim, da sem nora. Včasih si mislim, da smo nori vsi. Ampak samo včasih. Ker včasih se spomnim na kletke. Ne vem, kako je biti normalen, in prav tako ne vem, kako je biti nor. Ne vem, kako to razumeti, in prav tako ne vem, kako to sprejeti. Včasih sem normalna in včasih sem tudi malo nora. Ampak samo včasih. Včasih rada (noro) plešem. Ampak ne samo včasih.
normálen -lna -o prid. (ȃ) ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen // ki je v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, zahtevami // ki ravna, se vede v skladu z uveljavljenimi, sprejetimi pravili, navadami
nòr nôra -o prid. (ȍ ó) pog. duševno bolan: nor človek; biti nor / delati se norega / neumen, nespameten // navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves nor je od obupa, veselja, žalosti // nora jeza; prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu…
Mal sem nora na čaj, ampak samo v mejah normale.
Mal sem nora na konje, ampak samo v mejah normale.
Mal sem nor na koleščke, ampak samo v mejah normale.
Mal sem nora na pse, ampak samo v mejah normale.
Mal sem nora na otroštvo, ampak samo v mejah normale.
Mal sem nora na srečo, ampak samo v mejah normale.
Mal sem nora na ptice, ampak samo v mejah normale.
»Ptice, rojene v kletki, mislijo, da je letenje bolezen.« (Alejandro Jodorowsky)
