Ona je nadarjena igralka brez redne službe, zato se preživlja s ponižujočimi priložnostnimi zaposlitvami, On pa obetaven pisatelj, ki sanja o tem, da bo napisal uspešnico, medtem ko s pisanjem člankov in kolumn služi drobiž. Njuni honorarji ne zadoščajo za najemnino, sanje o rednem delu in uspešni karieri pa za oba postajajo zmeraj manj uresničljive. Ko se jima rodi otrok, ki ga nista načrtovala in ki si ga ne moreta privoščiti, se njun odnos še dodatno zaostri.
Drama Nekoč se bova temu smejala je odrska priredba uspešnice Ljubezenski roman (2015), ki jo je posebej za MGL napisala v Berlinu živeča sodobna hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko. V drami je subtilno orisala eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi.
Nemožnost zaposlitve in prekarni boj za preživetje mladim preprečujeta, da bi se postavili na svoje noge in zaživeli dostojno življenje.
Avtorica ne razčlenjuje le odnosa med Njo in Njim, ki je zaradi naraščajočih pritiskov vse bolj odtujen, medsebojno obtožujoč in včasih odkrito sovražen, temveč lucidno izriše tudi lik Otroka, ki že čuti posledice problemov in frustracij svojih staršev. Prikaže družbo, v kateri peščica bogatih ne razume množice revnih, med vrsticami igre pa se tudi sprašuje, ali je morda zdaj primeren čas za socialno revolucijo in pravičnejšo ureditev sveta.
