Socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija.
»Skozi humoren in komunikativen dramski slog spremljamo zgodbe žensk, ki so nosilke glavne in še preveč boleče aktualne tematike izkoriščanja ženske delovne sile, katera je zavoljo preživetja primorana žrtvovati svoje zdravje, lepoto, dušo, odnose in družinsko ter družbeno življenje. /…/
Posledice ustroja kapitalističnega sistema, ki uničuje kakršnokoli perspektivo po boljšem, se tako odražajo na razvoju življenja posameznih dramskih junakinj in junakov, ki kljub upornemu značaju težko ubežijo manipulaciji sistema.
V ospredju je tako mali človek. Ki je mogoče premajhen za veliko zgodbo o uspehu, za veliko zgodbo na gledališkem odru. A ta 'mali človek' vztrajno in iskreno vztraja in deluje, da bodo nekoč in nekje prihodnje generacije živele bolje in drugače.« (Mateja Kokol).
»Štiri delavke, štiri skromne eksistence, se svojega položaja jasno zavedajo, a stoično vztrajajo pri enoličnih opravilih: zaradi mezde, ki jo za zdaj še prejemajo redno. Štiri delavke, vsaka s svojimi željami, talenti, prepričanji, hotenji in zgodbami; vsaka tudi s sanja(rija)mi o boljšem življenju, o spremembah, četudi majhnih in skromnih. /…/ Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri,« je zapisala žirija v obrazložitvi za Grumovo nagrado.
