Trije monologi performansa simbolično predstavljajo nov fiktivni svet, ki se izdvaja in se predstavlja kot realen ter kot nadaljevanje gledališkega in književnega prostora. Teme, ki jih odpira predstava, so raznovrstne in vsakodnevne: smrt otroka, razpad družine, ameriška demokracija, vojna v Vietnamu, odnos med klasičnim in sodobnim gledališčem, umetnost vojskovanja, nezmožnost komunikacije med otroki in starši, moč in osamitev; vse skupaj istočasno organizirajo logiko scenske montaže.

Predstava je v angleščini.