Ljudožerci so verzna drama enega najbolj samosvojih in izpovedno najmočnejših slovenskih pesnikov in dramatikov Gregorja Strniše (1930–1987). Sredi vojne vihre si revna družina, ki je na begu zaradi kanibalizma, poišče skrivališče in bivališče v zapuščeni kapeli. V božjem hramu jih sprejme duh nekdanjega priorja, ki beguncem odstopi samostansko kapelo "za miren dom, spokojno spanje" z željo, da ne hodijo v kripto in da pustijo mrtvim njihov mir. A oče Pajot, mesar, ritual bogoslužja blasfemično zamenja za ritual služenja lačnim želodcem oz. egoističnemu služenju sebi. V priročno skriti kripti si uredi delavnico in tukaj z izgovorom, da je pač treba preživeti, pobija, kolje, razkosava, melje, prodaja in kupčuje s človeškim mesom. Dva groteskno-komična klovna, skoraj gluhi Pajot in njegov pajdaš, napol slepi kuhar Falac, se ujameta v peklenski mehanizem ubijanja, ki jim s porogljivo kanibalsko logiko omogoča preživetje. Ples ironizirane ljudožerske klovnijade, kjer plesalce za roke (in za vrat) držijo potrebe polnih trebuhov, izdaj, laži, mesenega poželenja in grabežljivosti, konča smrt s svojim rekviemom: "Kar ste gledali, bi lahko bilo. / Morda je bilo. / A eno drži kot kamenkost: / na moj ples boste vsi prišli nekoč."
S Strniševim izbrušenim jezikom še kako aktualne moralitete, ki spaja poezijo in plebejsko komičnost, obešenjaški humor z groteskno-egoističnim zlorabljanjem sočloveka, se bo soočil uveljavljeni režiser in umetniški vodja Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu Ivica Buljan.
