Kletno stanovanje v manhattanskem Chinatownu, kamor se je pred kratkim preselila Brigid Blake s fantom Richardom. Na obisk prihajajo njeni starši in babica iz Pensilvanije ter sestra iz Filadelfije. Skupaj bodo praznovali zahvalni dan. Postopoma spoznavamo težave družine ameriškega srednjega razreda, ki se razkrivajo v sočnih, mestoma sarkastičnih, mestoma tragikomičnih dialogih.
Dokumentaristični naturalizem govori o času, v katerem živimo, in se osredotoča na življenje ne privilegirane elite, temveč povprečnega pripadnika družbe, ki živi v nestabilnih okoliščinah in z negotovo prihodnostjo. Hitro se razkrijejo težave očeta Erika in mame Deirdre, ki že vse življenje garata, da bi preživila družino. Za povrhu morata skrbeti za dementno Erikovo mamo Momo, ki je na invalidskem vozičku, saj si ne moreta privoščiti, da bi najela profesionalno pomoč. Hčeri Brigid in Aimee sta se v skladu s paradigmo ameriškega ideala povzpeli višje od staršev: Aimee je odvetnica, ki bo izgubila službo zaradi bolniške odsotnosti, Brigid pa bi si želela postati skladateljica, vendar se je ujela v začarani krog odplačevanja študentskega dolga z natakarskim delom. Njen fant Richard izvira iz nekoliko višjega sloja in študira socialno delo.
Stephen Karam v Ljudeh (2014), s katerimi se je po krstni uprizoritvi v Čikagu prvič predstavil na Broadwayu, osvojil nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za dramatiko in nagrado tony za najboljšo igro, raziskuje ranljivost in življenje povprečnega človeka v žanru sodobne družinske drame in prek spretno spletenih tenzij spregovori o skritem življenju marsikatere sodobne družine.
Družinsko kosilo je ena izmed situacij, ki nosijo toliko različnih emocij. Za nekoga je obveznost, drugemu je želja, nekomu spet potreba ali pa celo navada. Ne glede na izhodiščno pozicijo posameznika se družinsko kosilo odvije z vso intenzivnostjo. Na njem se lahko zgodi cela paleta emotivnega izraza: od smeha do prepiranja ali celo kričanja, do petja, joka, zbadanja, spominjanja, pokroviteljskosti in skrbi. V družinskem krogu pa se vedno tudi soočimo sami s seboj. Otroci se prepoznajo v starših in starši v otrocih. Najbolj nas vržejo iz tira ravno tiste lastnosti drugih, ki jih posedujemo sami.
(Nina Šorak)
Stephen Karam, ameriški dramatik in scenarist mlajše generacije z libanonskimi koreninami, v dramskem delu Ljudje (2014), raziskuje ranljivost in življenje povprečnega človeka v žanru sodobne družinske drame in prek spretno spletenih tenzij spregovori o skritem življenju marsikatere sodobne družine. Dokumentaristični naturalizem govori o času, v katerem živimo, in se ne osredotoča na življenje privilegirane elite, temveč na povprečnega pripadnika družbe, ki živi v nestabilnih okoliščinah in z negotovo prihodnostjo.
Stephen Karam je leta 2002 zaključil študij na Univerzi Brown in je prejemnik številnih kritiških nagrad. Njegova dela so bila uprizorjena tako na broadwajskih deskah kot tudi na drugih odrih. Kar dve njegovi deli, in sicer komedija o libanonsko-ameriški družini Sons of the Prophet (2012) in igra Ljudje (2016), sta bili uvrščeni med finaliste za Pulitzerjevo nagrado za dramatiko. V enem izmed intervjujev je povedal, da je pred začetkom pisanja igre Ljudje po naključju naletel na bestseler iz leta 1973 z naslovom Think and Grow Rich Napoleona Hilla. Karama je pri Hillu še posebej pritegnilo poglavje o strahovih, ki mučijo človeka; strah pred revščino, strah pred kritiko, strah pred boleznijo, strah pred izgubo ljubezni, strah pred starostjo in strah pred smrtjo. Vse te strahove je združil in prikazal v drami Ljudje.
Prva slovenska uprizoritev igre ameriškega dramatika in scenarista, ki je leta 2016 osvojila nagrado tony, nagrado newyorškega Združenja dramskih kritikov za najboljšo igro in nagrado obie ter nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za dramatiko.
