»Izrečeno je. In ne zaigrano. Kaj se sploh lahko igra, medtem ko se dogaja jezik?« Marguerite Duras
Minimalistična, intimna drama o odstiranju ljubezenskega odnosa in stalnih sencah nemožnosti novega začetka. Gre za zgodbo o paru (Petra Govc in Joseph Nzobandora), ki se ločuje in se v hotelu še zadnjič sreča na dan sodnega postopka ločitve. Par se v navzočnosti gledalcev ves čas vrača v labirint vseobsegajoče ljubezni, z okruški upanja.
Marguerite Duras (1914–96) je francoska avtorica, ki je s svojim avtorskim opusom, tako literarnim kot filmskim, globoko zaznamovala francoski kulturni prostor po drugi svetovni vojni. Durasova je v gledališču mojstrica intimne pisave, ustvarjanja ozračja, ki se spleta iz besed, premolkov in tišine. V ta del njenega gledališkega ustvarjanja sodi tudi intimna drama z naslovom Musica II (1985), plod predelave gledališkega dela Musica (1965), h kateremu se je Durasova vrnila dvajset let pozneje, da bi ga, kot pravi sama, »ponovno izpisala in izostrila obup ob ločitvi dveh, ki sta se nekoč ljubila«.
