"Verjamem, da ima vsaka družba vlado, ki si jo zasluži. Vlada ni nič drugega kot zrcalna slika družbe. In karkoli ljudje počnejo, počnejo za samopromocijo. Marketing je vse. Maksa Krnca ne vodijo njegova prepričanja. Ideja biti disident – upornik proti avtoriteti – je bila uničena. Vsi so le verbalni nasprotniki. Običajno za lastno korist. Maks Krnec se želi prepričati, da karkoli počne, počne za višje dobro, in ker je pomembno. Krivica ga prizadene, vendar je prizadet iz osebnih razlogov. Kantor je uničil njegovega očeta. Uničil je njegovo življenje, vsako možnost, da bi kdaj postal moški, da bi študiral, imel denar. Osebni razlogi se skrivajo za višjim dobrim.
V modernem svetu primanjkuje empatije in vsak skrbi samo zase. Živimo v dobi hipokrizije, naklepamo maščevanje, vendar nadenemo nanj drug obraz, ker bi bilo preveč grozno priznati, da je naš in da je bilo osebno; tako se skrivamo za maskami višjega dobrega ali dejansko za masko splošne cenzure."
(Milan Nešković)