Drama Koščki svetlobe mladega avtorja Simona Longmana, ki piše intimne zgodbe in zelo globoko raziskuje človeške odnose, govori o razlikah, ki vodijo v različne življenjske izbire, o stvareh, ki jih zavestno obdržimo v spominu, o stvareh, ki smo se jih odločili pozabiti, o obžalovanju, o opustelih življenjskih ciljih, o negotovosti in hkrati trdnosti odnosov med sorojenci, o besedah, ki tako pogosto nimajo moči povedati tistega, kar bi bilo najnujnejše, predvsem pa o odgovornosti: odvrženi, sprejeti, vsiljeni. Besedilo je melanholično in hkrati duhovito, turobno kot deževni Midlands in hkrati svetlo, Jessine in Sarine besede trde in hkrati poetične, prestrašene in hkrati upajoče.
Prva slovenska uprizoritev
