Drama.
Kipar profesor Arnold Rubek in njegova žena Maja sta skupaj že nekaj let, a drug do drugega ne čutita prave naklonjenosti. Živita dolgočasno življenje, ki si ga skušata popestriti s poletnimi potovanji, tokrat s potovanjem z ladjo vzdolž morske obale. Profesor je svoji ženi nekoč obljubil, da jo bo odpeljal na vrh gore, da bo videla ves svet, v vsej svoji lepoti, a se to ni nikoli zgodilo. Njuno življenje se postavi na glavo, ko v poletnem letovišču, kjer čakata na odhod ladje, Maja spozna ekscentričnega lovca na medvede in posestnika Ulfhejma, profesor pa sreča svoj nekdanji model, Irene, ki mu je več let pozirala za njegovo kiparsko mojstrovino Vstajenja dan. V tistem času sta se profesor in Irene močno zbližala, vendar je Irene profesorja, tik preden je bilo delo končano, nepričakovano in nepojasnjeno zapustila. Kvartet, ki je življenje preživel v boleči odsotnosti ljubezni in se zaradi tega spremenil v človeške zveri, se v upanju na možnost ponovnega začetka odpravi visoko v gore.
Klasična drama velikana svetovne dramatike, Henrika Ibsena, koplje po bolečinah neizpolnjenega življenja, neizsanjanih sanj, nedoseženih ciljev v ljubezenskem, ustvarjalnem in duhovnem smislu ter se sprašuje, ali lahko morda dobimo še drugo priložnost, ko izgleda, da je že za vse prepozno, in smo se, medtem ko smo tehtali med različnimi ljubeznimi, morda odločili narobe. Redko uprizarjano delo so na novogoriški oder postavil uspešen bolgarski režiser Stiliyan Petrov, prepoznaven po specifični poetičnosti svojih uprizoritev in natančni pozornosti do igralske stvaritve, ki ga v Sloveniji gostimo prvič.
Irene: Dolga leta sem bila mrtva. Prišli so in me zvezali. Roke so mi zvezali na hrbtu. In potem so me spustili v grobnico za železne palice. In z oblazinjenimi stenami – da živa duša na svetu ni mogla slišati krikov iz groba ... Ampak zdaj počasi začenjam vstajati od mrtvih.
Henrik Ibsen
