Karaoke so znanstvenofantastična glasbena drama o imperativu sreče in uspeha. V sodobnem svetu je tako rekoč človekova dolžnost, da je srečen. Srečni moški, ženske in otroci na reklamnih plakatih in v reklamnih spotih nenehno prikazujejo, kako najlažje postanemo srečni tudi mi. Kaj sreča, ki jo lahko laboratorijsko, kemično dokažemo, sploh je? Zakaj je tako visoko na lestvici sodobnih vrednot? Še več: zakaj je prav sreča edina vrednota, o kateri se ne dvomi in ki je inherentno dobra?
Karaoke nas popeljejo v mesto, ki mu je zavladal črv. Ta se zavleče v lobanjo in prisesa na možgansko deblo. Svoje gostitelje naredi srečne in uspešne, saj odpravi strah, dvom, slabo samopodobo, razvade in odvisnosti. Črv je popolnost. Skoraj vsi imajo črva, skoraj vsi so popolni. Samo nekateri še vztrajajo brez njega in v zapuščenem delu mesta zavetje iščejo v družbi sebi enakih v majhnem klubu s karaokami. Samo v zvočno izoliranih kabinah, v katerih se vrti glasba, si drznejo iskreno čustvovati. Tisto, kar zunaj skrivajo, tukaj odpojejo.
Karaoke raziskujejo tudi razlike med našimi javnimi, popolnimi podobami, ki jih kažemo na družabnih omrežjih, in zasebnimi, resničnimi zgodbami. Prevprašujejo razloge, zakaj bi kdor koli odklonil popolnost, večno srečo in zakaj bi jo marsikdo vseeno želel imeti.
Je v svetu, v katerem se vsi nenehno izboljšujejo, še kaj prostora za tiste, ki niso popolni? Če smo nezadovoljni, bomo spremenili svet ali sebe?
Drama za štiri igralke in igralce (tri brez črva in eno očrvičeno) svoje večplastno sporočilo posreduje preko dialoga in songov, akcije in humorja ter s sprevračanjem nekaterih zakonitosti mjuzikla. Ob zabavnih, komunikativnih in relativno neobremenjenih Karaokah se bomo poglobili v resnejše dele sodobnosti. Dobra znanstvena fantastika natančno zazna obstoječa družbena in tehnološka gibanja, jih ekstrapolira in poudari ter nastavi zrcalo danemu trenutku.
Krstna uprizoritev
