Plesna predstava Kar ostane je uprizoritev, ki se materalizira v poetiki situacij, ki jih soustvarjalci gradijo z gibom, zvokom, svetlobo in poezijo. S tem vzpostavljajo paralelne prostore, ki skupaj ustvarjajo sozvočja, ki odzvanjajo (v) potencialne naracije.
Predhodnik predstave Kar ostane, je bila raziskava z naslovom Nastajanje (2017), kjer so v javni predstavitvi izvajali različno dolge kompozicije in jih modulirali kot premikajoče slike v razponu treh ur. Publicistka Alja Lobnik je takrat zapisala: »Vstopila sem v ta heterotopični prostor, ki je prelomil z dnevno norišnico. Tako, za oddih. Upognil je čas in na peclje postavil čutila.«
Ob premieri plesne predstave je kritičarka in teatrologinja, Pia Brezavšček, zapisala:
„Človeška figura skozi ples govori o nekem skrivnostnem preostanku, ki se neubesedljivo skladišči – v tej gesti, tistem načinu, oni relaciji, ki jih naše enkratno minljivo telo vedno znova proizvaja za nas, da to smo. Pri tem delu nas koreografinja ne prepušča samo telesom, ampak jim pomaga do poezije tako, da jih sopostavi ob lirično besedo Lidije Dimkovske – nekatere pesmi pa (z občasnim performativnim vložkom) v živo na pianinu ob pomoči semplov uglasbi tudi britanski skladatelj Christopher Benstead, avtoričin redni sodelavec. Pesmim je na odru ponujen prostor drugačnega, podaljšanega delovanja – rezonirajo in se krepijo na telesih plesalcev in butnejo ob nekaj živega v nas.“
(izsek iz recenzije Brutalno lepa predstava, Dnevnik, 7. 11. 2018)
Predstava Kar ostane je bila leta 2018 po oceni kritikov v časopisu Dnevnik uvrščena med TOP odrska dela.
