Podnaslovil ga je kot tragedijo, saj obravnava neizbežen in nerazrešljiv konflikt. Naslov drame izhaja iz nemškega glagola hinken (šepati) in je priimek vojnega veterana Eugena Hinkemanna, ki so mu v vojni odstrelili spol. Igro je Toller posvetil vsem proletarcem sveta.
Dramaturginja uprizoritve Katarina Pejović interpretira Hinkemanna kot dramo, ki nas nagovarja prav z vsakodnevnim soočanjem z izzivi in preprekami. »Če smo vsaj nekoliko odprti za lastno srce teme, vemo, kako utegne biti to soočanje težko. Zdržati v času, trajati v prostoru. In pogosto, prepogosto vidimo, kako se ljudje zlomijo. Včasih jim uspe, da si opomorejo in nadaljujejo. Včasih ne. Kdaj se človek zlomi do te mere, da si ne opomore več? Tu je Ernst Toller, tu je Eugen Hinkemann, tu smo mi, Tollerjevi in Hinkemannovi nasledniki.«
Hinkemanna je po Tollerjevi tragediji Nemški Hinkemann postavil na oder Zagrebškega kazališta mladih srbski režiser mlajše generacije Igor Vuk Torbica. Groteskno in vznemirljivo uprizoritev je Nataša Govedić v kritiki označila kot »izvedeno poezijo, blizu tako ekspresionističnemu kriku kot radikalni postmoderni skepsi«, ki je ne gre zamuditi.