Hilda

Drama Hilda izpostavlja temo novodobnega suženjstva, ki smo mu zmeraj bolj priča tako v svetu kot žal tudi pri nas. Gre za besedilo, ki v izpiljeni dramski formi odpira problem neoliberalističnega načina nadvlade bogatih nad revnimi, in to v vsej diabolični »sofisticiranosti« in sprevrženosti razmerja med Gospodarjem in Hlapcem. Čeprav se ima gospa Lemarchand za levičarko, ki nasprotuje vsaki obliki služenja in zavrača uporabo besede »suženj«, njena dejanja pričajo o nasprotnem. Nad svojo hišno pomočnico izvaja popoln nadzor, ki Hildo psihično in fizično uničuje, hkrati pa uničuje tudi njo samo. Odnos gospodar-služabnik pač ne more obstajati brez obeh udeležencev, njuno razmerje je obojestransko; Gospodar ne more brez Hlapca, saj ga ta vzpostavlja v vsej njegovi moči. Nadvlada, ki smo ji priča v drami, se vrh tega izvaja nad pripadniki iste rase, celo istega naroda. Izvir moči je denar, ki ga meščanom Lemarchandom ne manjka. Kljub več kot očitni družbeno angažirani tematiki pa problem nadvlade zaradi bolezenske obsedenosti gospodarice s Hildo dobi v besedilu še poglobljeno psihološko razsežnost. Poleg vsakdanje tlake Gospodarica namreč od Hilde zahteva predvsem absolutno predanost in ljubezen. In prav ta čustvena odvisnost je tista, ki perverzno briše mejo med Gospodarjem in Hlapcem in ki problem nadvlade z družbenega premakne na področje globlje človeške eksistence. V tem pa se kaže tudi avtoričina genialnost in neizmerna pretanjenost v prepoznavanju temnih sil v medčloveških odnosih.