Mračno, mladostno, estetsko dovršeno, rokovsko zaznamovano predstavo podpisuje režiser z izostrenim koreografskim znanjem Matjaž Farič, ki že tretjič sodeluje s tržaškim gledališčem in desetič z dragoceno sodelavko, dramatuginjo Stašo Prah. Skupaj sta postavila na oder Cankarjev prevod verjetno najbolj kultnega dramskega besedila vseh časov. Njun umetniški izziv so podprli glasba legendarne skupine Laibach, kostumi mednarodno priznanega, izvrstnega modnega oblikovalca Alana Hranitelja in energetsko nabite kreacije igralske zasedbe dramskih in filmskih igralcev mlajše generacije.
Razmeroma nizka starost zasedbe je eden od značilnih elementov uprizoritve, ki ima to posebnost, da se starost igralcev ne prilagaja starosti likov, temveč vabi dramske ustvarjalce najprej k raziskovanju odnosov in emocij med liki. Značilen je tudi pristop režiserja k ženskim likom, ki izstopajo s posebno suverenostjo in močnim temperamentom, vse do sklepnega presenečenja v duhu zelo aktualnega vprašanja o oblasti in premoči.
Hamlet je emblem dvomečega intelektualca, ki ga barbarska kultura sili v maščevanje očetove smrti in prestola. Glavni junak ustvari svojo strategijo, ki pa mu kmalu spolzi z rok. Verjetno najpopolnejše in najkompleksnejše Shakespearjevo besedilo sodi med stebre klasičnega gledališča; v njem sobivata univerzalnost tem in razmišljanje o družbi, ki je razpeta med političnimi in ideološkimi krizami.
Nova uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča se osredotoča na glavne, nosilne like razvejane zgodbe, postavlja pod drobnogled njihovo emblematično naravo, saj predstavljajo veliko globoko človeških zgodb in čustev, ki se prepletajo v notranjih odnosih in povzročajo drame in tragedije v življenju. Zato je tudi zgodovinska zaznamovanost postavitve stranskega pomena. “Spoštujemo publiko in vemo, da je Hamlet lik, ki ga ni treba razlagati.”- je povedala dramaturginja predstave, ki je dodala: “Posvetili smo se intimnim aspektom zgodbe, saj se vse zgodi zaradi ljubezenskih in družinskih odnosov, slabe komunikacije in to v katerikoli družbi, tudi brez kraljev in plemičev. Temu lahko dodamo še generacijsko vprašanje, saj je zgodba mladih ljudi, ki se ne znajdejo v svetu odraslih, ki jih stalno manipulirajo, da bi živeli po njihovih načelih, ki kažejo na čisto drugačen pogled na življenje. Dejansko se nič ni spremenilo po tolikih stoletjih in zato je Hamlet klasik.”
