Drama Gospoda Glembajevi (1929) skupaj z deli V agoniji in Leda ter številnimi proznimi fragmenti sodi v sklop, v katerem je največji hrvaški pisatelj in dramatik Miroslav Krleža sledil vzponu in zatonu rodbine, ki se je iz kmetov in kramarjev z umori, izkoriščanjem, krajo, goljufijami in denarnimi manipulacijami povzpela do meščanskega plemstva. Sam Krleža je o njej zapisal:
»Glembajevi pomenijo, če jih gledamo sintetično, neko naporno in nadarjeno gibanje eksistenc, ki se prebijajo iz blata, zločina, nepismenosti, dima in laži k svetlobi, profitu, okusu, dobri vzgoji, h gosposkemu življenju (z eno besedo: gibanje iz teme v luč).«
V Gospodi Glembajevih je družina že premožna in družbeno uveljavljena, na prvi pogled zgledna celica meščanske družbe. Vendar pa za tem obličjem uzremo njeno notranjo trhlost in znamenja propada. Krleža je izostren tako v snovanju dramatičnih konfliktov kot v psihološki analizi osebnosti; z razvojem drame pridejo na površje dolga leta zamolčane skrivnosti, laži, zamere, očitki, pohlep, patološke strasti, histerija ...
