Bistvena razlika med obema vrstama žensk je v dejstvu, da imajo ministrice oblast, gospe ministrice pa moč, medtem ko so uspešne kombinacije obeh načel na žalost zelo redke; združitev oblasti in moči zato največkrat ostane le na ravni pobožnih želja ministrskih soprog – gospa ministric.
Ena takšnih je tudi Nušićeva Živka, soproga revnega državnega uradnika, ki po padcu vlade čez noč postane minister; z njegovim imenovanjem se Živka, zdaj gospa Ana Živana in gospa ministrica, popolnoma spremeni; postane naduta in oblastna, ukazuje vsem, tudi državnim uradnikom, in v želji po uglajenem in finem vedenju postane karikatura same sebe in ministrove soproge. Težave se začnejo, ko ugotovi, da si njena poročena hči zasluži boljšega moža in odloči se, da jo bo poročila s častnim konzulom Nikaragve; neuspeli spletki, s katero naj bi dosegla hčerino ločitev in novo poroko, sledi uničujoč članek v časniku o dogajanju v Živkini hiši, zaradi katerega mora njen mož odstopiti s položaja ministra, njegov odstop pa pomeni tudi konec Živkinega kraljevanja.
Nušićeva Gospa ministrica ni le komedija o vrsti žensk, ki se zaradi svojih mož iz anonimnosti povzpnejo na visoke položaje, vendar se po strmoglavem padcu spet vrnejo vanjo, temveč tudi satira o (malo)meščanstvu in politični klimi, predvsem njenem vladnem režimu, ki v sistemu vzajemnih uslug spregleda marsikatero korupcijsko afero, prevare, komolčarstvo in protekcionizem. Prav v tej točki pa Nušićeva komedija korespondira s sodobnostjo, tudi slovensko.
Z uprizoritvijo Gospe ministrice, ki ob Narodnem poslancu, Sumljivi osebi in Pokojniku velja za najbolj znano komediografovo delo (Nušić je komedijo začel pisati v Skopju tik pred začetkom prve svetovne vojne, dokončal drugo dejanje, rokopis izgubil in po spominu začel besedilo ponovno pisati leta 1928, da bi ga leto pozneje krstno uprizorili v beograjskem Narodnem gledališču), smo se v Gledališču Koper spomnili 70. obletnice smrti srbskega esejista, humorista in dramatika, ki je v svojih komedijah po vzoru Gogoljevega Revizorja z ostrim humorjem bičal birokracijo in tedanjo oblast.
